»Kršeno je moje človekovo dostojanstvo«

Prepričan sem, da morajo biti sodbe sodišč takšne, da jih razume tudi pravni laik. Pri razveljavitvi te sodbe pa ni prav nič jasno, saj je vrhovno sodišče s svojim pravdorekom poskrbelo za nešteto pravnih vprašanj, ki bi se jim morala posvetiti celotna sodna oblast.

Leon Rupnik je bil obsojen pred vojaškim sodiščem in prerogative, procesni postopki pred vojaškimi sodišči so drugačni od drugih sodišč, kar ni pojasnjeno. Z razveljavitvijo sodbe je vrhovno sodišče dalo napotek za novo sojenje na okrožnem sodišču. Kaj je zdaj to, saj sojenje mrtvemu človeku ni možno.

Iz razsodbe je vidno, da sodišče ni tehtalo med težo procesnih napak vojaškega sodišča in dokazi kaznivih dejanj in priznanjem obtoženca. Torej ni uporabilo načela pravičnosti. Ob 75. letnici osvoboditve največjega morišča Judov in drugih žrtev iz skoraj vse Evrope je takšna razveljavitev sodbe kot nekakšno darilo prizadevanjem pristašev nacizma, fašizma in njihovih podpornikov za relativizacijo pretekle zgodovine. Kar precej državnih ustanov s sodno oblastjo vred je, ki bi morali takoj začeti s postopki za razveljavitev te sodne odločbe, tudi zaradi tega, da se takšen primer ne bi spet ponovil.

Na koncu še nekaj, malo obešenjaškega: kaj pa če bi sedaj okrožno sodišče presodilo, da zaradi pravičnosti in nezmožnosti obnove novega sojenja obvelja sodba vojaškega sodišča?