Groba gripa

Slovenija je med vsemi evropskimi državami trenutno najbolj na udaru zaradi gripe. Najbolj zbolevajo otroci. Čas je, da jim ponudimo brezplačno cepljenje.

Letošnja sezona gripe naj bi po napovedih strokovnjakov v kratkem dosegla vrhunec. V preteklih tednih je dodobra zdesetkala številne šole in vrtce, v nekaterih oddelkih je manjkala tudi več kot polovica otrok. »To lahko naredi samo gripa,« pravi strokovni direktor Pediatrične klinike in infektolog dr. Marko Pokorn, ki jo označuje za idealno biološko orožje. V lekarnah je začelo primanjkovati najbolj uporabljanih zdravil za zniževanje telesne temperature pri otrocih. Zdaj naj bi bili na vrsti še starši in stari starši, ki so na vse te bolne otroke pazili.

»Ne spomnim se sezone gripe, ko bi bilo med obolelimi tako nesorazmerno veliko otrok, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje,« je prejšnji teden v intervjuju za Mladino dejal predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo dr. Miroslav Petrovec.

»Res je, več kot polovica vseh hospitaliziranih zaradi gripe je trenutno otrok,« nam je povedala dr. Tatjana Mrvič, vodja službe za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb ljubljanskega Kliničnega centra. »Razen v primeru pandemske gripe še nisem doživela, da bi toliko otrok potrebovalo bolnišnično zdravljenje.«

Na vprašanje, zakaj je tako, nam jasnega odgovora ni uspelo najti. In povsem mogoče je, da ni posebnega razloga, nam je v ponedeljek dejala epidemiologinja Eva Grilc z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). »Trenutno res najbolj obolevajo šoloobvezni otroci. Verjetno pri dejstvu, da oboleva nesorazmerno veliko število otrok, vlogo igra tudi naključje.«

»Razen v primeru pandemske gripe še nisem doživela, da bi toliko otrok potrebovalo bolnišnično zdravljenje.« – Dr. Tatjana Mrvič, vodja službe za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb ljubljanskega Kliničnega centra

Po njenih besedah kljub temu ne moremo govoriti o epidemiji, temveč preprosto o sezoni gripe. »So pa res manjši izbruhi po šolah in vrtcih.« NIJZ podatke o razširjenosti gripe in drugih sezonskih obolenj pridobiva s pomočjo mreže strateško izbranih 40 ambulant in dveh bolnišnic, ki jim vsak teden pošiljajo podatke o številu obolelih. Te ambulante imajo tudi možnost brezplačnega testiranja vzorcev za določitev povzročitelja okužbe. Zbrani podatki pa omogočajo sklepanje o razširjenosti bolezni v populaciji. »Trenutno za Slovenijo ocenjujemo, da smo priča zmerni aktivnosti gripe,« pravi Eva Grilc.

A dr. Tatjana Mrvič nas je opozorila na nekoliko drugačne podatke Evropskega centra za nadzor bolezni (ECDC). Na spletni strani, posvečeni spremljanju gripe, je Slovenija kot edina med evropskimi državami označena s temno rdečo barvo, ki pomeni zelo visoko intenzivnost kroženja gripe. Zmogljivosti na Infekcijski kliniki so že zdaj premajhne. »Trenutno imamo enajst bolnikov na hodniku.«

Eva Grilc nam je na naše dodatno poizvedovanje pojasnila, da je aktivnost gripe zmerna pri odraslih v starostnih skupinah od 20 do 64 let in pri starejših. »Je pa res izrazito visoka pri otrocih od 0 do 14 let. Na račun te aktivnosti je tudi ocena aktivnosti sezone gripe na strani ECDC ’visoka do zelo visoka.’«

Po besedah dr. Marka Pokorna vsak na zadevo gleda iz svojega zornega kota. »NIJZ gripo vidi skozi svoja poročila, številke in excelove tabele. Dr. Petrovec mora vsako sezono okrepiti ekipo v svojem laboratoriju, ker se ritem diagnostičnih preiskav zelo pospeši in oni v sezoni gripe in prehladnih obolenj res garajo. Najbolj neposredno pa to epidemijo doživljamo v bolnišnicah in zdravstvenih domovih, kjer se soočamo z bolniki. Če komu na NIJZ to ni grozno, naj si gre pogledat hodnik pred sprejemno ambulanto na Infekcijski kliniki. Tam se hitro vidi, kakšna je situacija.« Tudi na Pediatrični kliniki so morali v precejšnji meri zmanjšati število naročenih sprejemov, da lahko sprejmejo vse otroke, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje. »Številke o tem, koliko otrok je bilo pregledanih v urgentnih ambulantah na Infekcijski kliniki in pri nas, ki jih dobivam vsak dan, so res visoke. Na Infekcijski kliniki je bilo prejšnji ponedeljek pregledanih 48 otrok, skupaj z odraslimi je bilo pregledanih več kot sto ljudi. Pri nas je številka morda za malenkost manjša, a ne bistveno. Vsak dan je skupaj pregledanih več kot 70 otrok. Lahko se zgodi, da nam otroke pripeljejo trije rešilci naenkrat.«

Nedolžna bolezen, razen ...

Za gripo sicer velja, da je nevarna predvsem za starejše kronične bolnike, pri otrocih pa naj bi pomenili težavo predvsem morebitni vročinski krči ob spremljajoči povišani telesni temperaturi. Ni pa vedno tako. »Ravno po novinarski konferenci prejšnji teden smo sprejeli otroka s hudo obliko gripe in trenutno leži na intenzivni negi,« zmajuje z glavo dr. Pokorn.

Na Hrvaškem je pred dvema letoma močno odmevala smrt triletne hčerke nekdanjega hrvaškega nogometnega reprezentanta Josipa Šimunića, pri kateri je gripa povzročila encefalitis – vnetje možganov. »Ni zakašljala, ni ji teklo iz nosu, gripa je zaobšla dihalne organe in neposredno napadla centralni živčni sistem, so nam pojasnili zdravniki,« je za Jutarnji list dejal Šimunić. Deklica je bila sicer zdrava in cepljena proti vsem nalezljivim boleznim – razen proti gripi.

Cepljenje proti gripi je v Sloveniji še vedno nišna zadeva. V lanski sezoni se je cepilo zgolj 4,5 odstotka prebivalstva. Med cepljenimi so bili predvsem starejši, otrok je bilo cepljenih manj kot dva tisoč.

Cepljenje proti gripi je v Sloveniji še vedno precej nišna zadeva. V lanski sezoni se je cepilo zgolj 4,5 odstotka prebivalstva. Med cepljenimi so bili predvsem starejši, otrok do 18. leta je bilo skupaj cepljenih manj kot dva tisoč.

Cepljenje proti gripi je plačljivo – stane 14 evrov. Brezplačno je trenutno zgolj za zdravstvene delavce in kronične bolnike. Bi moralo biti brezplačno tudi za otroke? »Da. Tukaj ni dileme,« je jasen Marko Pokorn. »Ne samo, da bi moralo biti brezplačno, moralo bi biti dostopno, in to za vse bolnike. Ne pa, da je treba poklicati na številko, ki je odprta eno uro na dan, in se naročiti na cepljenje, ki bo čez tri tedne. V kliničnem centru so denimo postavili točke, kjer se lahko zdravstveni delavci cepijo spotoma, med malico. Dostopnost bistveno pripomore k višji precepljenosti. Iz cepljenja ni treba delati bavbava.«

Na NIJZ dejansko o uvedbi brezplačnega cepljenja za otroke že razmišljajo. »Ker so tudi majhni otroci skupina z večjim tveganjem za težji potek gripe, bomo najverjetneje za naslednji program cepljenja predlagali, da bi tudi za to skupino cepljenje plačal ZZZS.«

Z večjo precepljenostjo med otroki bi tudi močno zmanjšali širjenje okužb v odraslo populacijo.

Lažne novice in rasizem

Infodemija dobiva večji zagon kot epidemija koronavirusa

V sredo je bilo potrjenih že okoli 25.000 okužb z novim koronavirusom. Umrlo naj bi že skoraj 500 ljudi.

Število okuženih je že zdavnaj preseglo epidemijo sarsa, tudi število smrti je kljub precej nižji smrtnosti novega virusa na dobri poti, da jo preseže.

Prejšnji teden je veliko skrbi povzročil članek, objavljen v najuglednejši medicinski reviji New England Journal of Medicine, ki naj bi dokončno potrdil, da se lahko okužba širi tudi v času inkubacijske dobe, ko bolnik še nima nikakršnih simptomov bolezni. Zdaj se je trditev nemških strokovnjakov izkazala za napačno. V naglici niso preverili vseh informacij, ki bi jih morali. To sicer ne pomeni, da prenos okužbe brez simptomov okužbe ni mogoč. Predvsem pa so lahko simptomi zelo blagi, podobni prehladu, kar za širjenje okužbe pomeni največjo težavo, saj se ljudje ne počutijo dovolj bolni, da bi ostali doma v postelji.

Svetovna zdravstvena organizacija si medtem na vse pretege ob pomoči upravljalcev družbenih omrežij prizadeva omejiti širjenje lažnih novic in teorij zarote o virusu. Izbruh virusa namreč po njihovih opažanjih spremlja »infodemija« – preobilica informacij, med katerimi je težko ločiti kredibilne in zavajajoče, pa najsi gre za nasvete za preprečevanja okužbe (česen in ustna vodica denimo ne pomagata, umivanje rok pač) ali pa divje teorije o novi zaroti farmacevtskih podjetij. Kot so zapisali pri časniku Guardian, se lažne informacije širijo še hitreje kot virus.

Vse pogostejša pa so tudi poročila o rasističnih odzivih, ki jih doživljajo ljudje azijskega rodu. Tak primer se je zgodil tudi v Ljubljani. Društvo ljubiteljev japonske kulture Touhou je objavilo pričevanje Slovenke, ki je z možem Japoncem in trimesečnim otrokom odšla v eno od Mercatorjevih poslovalnic. »Ker sem prijazna in svojih bacilov ne podarjam drugim, hodim v trgovino z masko. /.../ V trenutku, ko smo vstopili, sta gospe na delikatesi stopili skupaj in začeli šepetati, razločila se je beseda ’koronavirus’. /.../ Mislila sem, da bi nas težko bolj ponižali, pa smo se postavili v vrsto za blagajno. Gospa za blagajno me pogleda in prek vseh ljudi v vrsti prosi, da gremo na hitro blagajno. /.../ Vsi na blagajni so se obrnili in nas z grozo opazovali. Ko smo prišli iz trgovine, sem, kar na cesti, zajokala.«