Koronavirus: Grožnja je globalizirani svet zadela na najobčutljivejšem mestu

Klice strahu

Mlad zdravnik iz kitajskega mesta Wuhan je 30. decembra zvečer skupini kolegov poslal kratko sporočilo: »Na ribji tržnici Huanan je potrjenih sedem primerov sarsa.« Sars je virusno obolenje, ki je izbruhnilo novembra 2002 in vzelo 774 človeških življenj. »Jasno mi je postalo, da gre za zadevo, povezano z javnim zdravjem,« je menil zdravnik.

Imena zdravnika in bolnišnice, v kateri dela, niso objavili. A zgodbo, ki jo je zaupal pekinškemu dnevniku, so na kitajskem internetu delili neštetokrat. Kajti 31. decembra ob pol dveh zjutraj je mestna zdravstvena komisija zdravnika poklicala na zagovor in ga čez dan večkrat zaslišala.

Od kod mu podatki? Se zaveda, da je prekršil zakon? Razume, da ga bo doletela kazen, če bo širil takšne novice? »Razumem,« je napisal na obrazec in odgovor potrdil s svojim prstnim odtisom. Kaznovali ga niso, ker je zbolel.

»Najprej sem 10. januarja proti poldnevu začel kašljati, dan pozneje sem dobil vročino. Vedel sem, da imam veliko težavo.« Nato se je 16. januarja začela dihalna stiska, 24. januarja so ga prestavili na oddelek za intenzivno nego. Tam je naslednji dan na telefon natipkal svojo zgodbo in jo poslal v Peking. Govoriti ni mogel, ker so ga predihavali.

Koronavirus, na katerega je zdravnik opozarjal konec decembra in za katerim je nazadnje tudi sam zbolel, spravlja ob živce znanstvenike, politike in podjetnike, zatira tečaje delnic na borzi, začel je spreminjati naš vsakdan, poslovno življenje in dopustniške navade. Strah potuje po vsem svetu. Odpovedujejo športne dogodke, na sejmu igrač v nemškem Nürnbergu ta konec tedna je bilo v kitajskem paviljonu s 125 razstavljavci precej manj živahno kot na drugih razstavnih prostorih. British Airways in Lufthansa sta kot prvi letalski družbi odpovedali vse lete na Kitajsko, Cathay Pacific v kabini letal ne ponudi več blazin, odej in časnikov, da bi preprečil širjenje virusa. Kaj sledi?

Evropa bo pretres doživela prek Nemčije. Ta država je s kitajskim gospodarstvom povezana tesneje od večine drugih zahodnih industrijskih držav.

Kitajska, država z največ prebivalci in drugo največje gospodarstvo na svetu, se je znašla pred zapleteno in zahtevno krizo, meni skupina vodij pod taktirko premiera Li Keqianga. Država na leto izvozi za več kot 2300 milijard dolarjev blaga in h globalni gospodarski rasti prispeva približno tretjino.

Kaj, če bodo zaprtju nekaterih letališč sledila tudi kitajska pomorska pristanišča in bo s tem prekinjenih neskončno veliko manjših in večjih dobavnih verig, ki so pnejo okoli planeta? Kaj, če bodo Kitajci po poskusih prikrivanja nevarnosti in zaprtju milijonskih mest, ki je sledilo, izgubili zaupanje v svojo vlado?

Obolenje že zdaj ponazarja, kako ranljivo je med seboj prepleteno gospodarstvo 21. stoletja. Zadnja dva tedna na obsežnih predelih Kitajske vladata mir in tišina, stroji v državi z največjo predelovalno industrijo na svetu so se ustavili. Uradno je vlada praznovanje novega leta za zdaj podaljšala le za nekaj dni, vrtci, šole in fakultete pa so zaprti za nedoločen čas. Vse to nakazuje, da bodo tudi kitajske tovarne ostale zaprte dlje.

Strokovnjaki si niso edini, kdaj bo virusna kriza dosegla vrhunec. Najbolj znani kitajski epidemiolog Zhong Nanshan pričakuje, da se bo to zgodilo na začetku februarja, kolegi v Hongkongu in Londonu pa prej stavijo na april ali maj. Podjetja, ki izdelke in polizdelke proizvajajo na Kitajskem – v panogi elektronike, strojništva, avtomobilskih delov in tekstila –, bi se verjetno morala pripraviti na večtedenski izpad.

Računalniški proizvajalec Apple, ki ima obrate tudi v Wuhanu, išče nadomestne dobavitelje, da bi pokril pričakovane proizvodne izpade, je povedal predsednik upravnega odbora Tim Cook. Podobno se bo morda moral znajti tudi francoski avtomobilski koncern PSA, ki ima v Wuhanu več tovarn.

Kitajska več kot 80 odstotkov izvoza – industrijskih izdelkov, blaga za široko porabo, surovin, živil – odpošlje po morski poti. Če bi zaprli pristanišča, bi to povzročilo občutne motnje v svetovni trgovini, primerljive s prekinitvijo dobave nafte iz Savdske Arabije. Na Kitajskem so poleg tega tudi ogromne rezervne zmogljivosti predelovalne industrije, zato bi izpad lahko zavrl velik del svetovnega gospodarstva. A do tega je še daleč.

Globalizacija je revščine rešila milijone ljudi na Kitajskem, v Indoneziji in Vietnamu, industrijske države preskrbuje s poceni televizorji, prenosniki in oblačili, hkrati pa je zaradi nje svet občutljivejši za različne motnje, od terorističnih napadov in naravnih katastrof do epidemij.

Kot so pokazali prvi tedni krize, nanjo niso dobro pripravljeni niti kitajski partijski kadri niti zahodni politiki in ekonomisti.

Strokovnjaki v odboru, ki sta ga sklicali Svetovna banka in Svetovna zdravstvena organizacija, so lani preiskovali gospodarske posledice hudega globalnega virusnega obolenja in pisali o svetu v nevarnosti. Pandemija, kakršna je bila španska gripa, ki je med letoma 1918 in 1920 umorila morda kar 50 milijonov ljudi, bi bruto domači proizvod svetovnega gospodarstva danes oklestila za okrog tri bilijone dolarjev, so izračunali strokovnjaki. Celo razmeroma prizanesljiv bolezenski val bi lahko povzročil upad BDP-ja za več kot dva odstotka. »Svet ni pripravljen na hitro napredujočo virusno pandemijo,« so člani odbora zapisali v svojem poročilu.

Kitajski predsednik Xi Jinping je virus primerjal z demonom in s tem sprožil čustveno stanje, ki se zunaj Kitajske širi hitreje kot sam virus: strah pred povzročiteljem. V Maleziji, Južni Koreji in Singapurju je na stotisoče ljudi podpisalo spletne peticije, ki zahtevajo, naj se Kitajcem prepove vstop v državo. V Franciji ljudje azijskega rodu pod oznako # JeNeSuisPasUnVirus (nisem virus) poročajo o diskriminaciji. Nekateri Francozi so zahtevali, da jim v trgovinah ne strežejo več Azijci. V Franciji so do prejšnjega četrtka potrdili pet okužb, v Južni Koreji štiri, v Maleziji sedem in v Singapurju deset.

Zgodba o koronavirusu je zgodba o globalizaciji nevarnosti.

Christian Drosten, direktor inštituta za virologijo v berlinski bolnici Charité in eden od odkriteljev virusa sars, je prepričan, da se bo v Wuhanu, kjer se je vse začelo in kjer število obolelih in preminulih narašča iz dneva v dan, v prihodnjih tednih pokazalo, ali je novi virus mogoče zaustaviti – ali pa bodo ljudje na koncu lahko samo nemočno opazovali, kako se nezadržno širi iz države v državo po vsej zemeljski obli.

O izidu boja ne bo odločalo nekaj sto dodatnih zdravnikov in par bolnišnic, ki so jih zgradili čez noč, je prepričan Drosten, temveč vsakdanje navade prebivalcev. »Leta 2003 so sars v Hongkongu lahko zatrli le zato, ker so ljudje iz strahu ostajali dosledno zaprti doma,« je pojasnil. Kdor se izogiba drugim ljudem, ne more nikogar okužiti, kar je seveda logično.

Družbena osama, h kateri pozivajo epidemiologi – odmik, odpovedovanje nenujnim sprehodom in potovanjem, delo od doma –, je učinkovitejša proti nevarnim novim virusom kot vse druge metode, je poudaril Drosten. Če bo v prihodnjih tednih število primerov v Wuhanu vnovič upadlo, bo to zanesljivo posledica ravnanja tamkajšnjih prebivalcev.

Kje točno v Wuhanu se je virus najprej pojavil, niti nekaj tednov po izbruhu še ni jasno. Spet se dvomi celo o domnevnem izvoru epidemije, mesu divjih živali, ki so ga prodajali na tržnici Huanan. »Virus se je takoj hitro prenašal med ljudmi,« je pojasnil Christian Drosten. »Zato se mi zdi verjetneje, da je virus na tržnici začel širiti človek, ne žival. Prvo žarišče bi utegnilo biti druga tržnica, s katere bi se virus nato preselil še na ribjo tržnico Huanan.«

Po nemških podatkih se je iz različnih razlogov ustavila dobava približno 260 zdravil.

Na ulicah Wuhana se zdi, kot bi vlada uvedla uradno policijsko uro, vendar to ne drži. Ponoči so med praznovanjem novega leta številni meščani stopili k oknom in na balkon, peli državno himno in se medsebojno bodrili. Klicali so »Wuhan!« in »Jia you!« (Le pogumno) – geslo, zadnjih nekaj mesecev znano zaradi protestnikov v Hongkongu.

Tedros Adhanom Ghebreyesus, generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije, je v Pekingu pohvalil kitajsko vodstvo zaradi njegove discipline, ki jo v resnici izkazujejo meščani in zdravniki v Wuhanu in 15 mestih v najbolj prizadeti provinci Hubei.

»Začeli ste uresničevati pomembne ukrepe za javno zdravje,« je vodja Svetovne zdravstvene organizacije hvalil kitajskega predsednika Xi Jinpinga, »kar je zelo zelo pomembno«. Xi Jinping je poklone sprejel kot zadovoljen cesar. Pred ogromno sliko gorovja je odobravajoče kimal, ko mu je vodja Svetovne zdravstvene organizacije izrekel spoštovanje zaradi njegovega »vodenja« boja proti virusu. To je za kitajsko vodstvo dobrodošel veter v hrbet. Naj zveni protislovno, vendar kriza režimu ponuja priložnost, da dokaže domnevno premoč svojega sistema, češ, vi na Zahodu naše ukrepe resda označujete za drakonske, mi jih imenujemo pa učinkoviti.

To, kar Kitajska zahteva od svojih državljanov, bi si v večini drugih držav res težko predstavljali. Evropejci pomislijo na film o katastrofah. V provinci Hubei je ujetih okrog 50 milijonov ljudi, kar je več od prebivalstva Španije. Prestolnice, kot sta Peking in Tianjin, so ukinile tudi javni promet.

Obiskovalce Wuhana, ki so se vrnili domov, pozivajo, naj se sami zaprejo v karanteno in oblastem dvakrat na dan javijo svojo telesno temperaturo. Na pekinški podzemni železnici varnostniki v belih kombinezonih z infrardečimi termometri izmerijo temperaturo vsakemu potniku.

Ko smo izvedeli za krizo, je razprava za kitajske razmere prve dni potekala presenetljivo odkrito. Odkar je Xi 20. januarja razkril uradno stališče do virusa, si prizadeva, da bi se prebil na čelo gibanja. Rekel je, da je prva skrb zdravje prebivalcev in da naj bi bilo to odločilno. Hkrati pa je zahteval intenzivnejše usmerjanje javnega mnenja.

Za zdaj se ta strategija zdi uspešna, saj je spet močno omejeno, kaj se sme povedati. Drastična poročila iz Wuhana zdaj izbrišejo celo še hitreje kot na začetku izbruha. A sistem kritike ne more zadušiti popolnoma, kar dokazuje posnetek glavnega zdravnika, ki se je po internetu kot virus razširil prejšnji teden.

Vodja oddelka za infekcijske bolezni v bolnici Huashan v Šanghaju je izjavil, da bi zgaranim kolegom rad omogočil predah, v bolniške oddelke pa bi poslal strankarski kader, v katerega sodi tudi sam: »Kaj niso člani komunistične partije prisegli, da bodo interese ljudi postavljali pred vse ostalo in da jih pri tem težave ne bodo odvrnile od zastavljene poti? Zato tovarišem pozivam, naj korakajo na čelu in storijo vse, kar morejo.«

Kitajski zunanji minister Wang Yi je medicinske kroge osupnil z izjavo, da je epidemija na splošno obvladljiva in bolezen ozdravljiva, virus pa se je po Kitajski še vedno hitro širil. Število okuženih se je v enem tednu povečalo za trinajstkrat, število mrtvih pa za desetkrat.

Virus se je med ljudi prenesel še v štirih drugih državah. Svetovna zdravstvena organizacija je zato prejšnji teden razglasila izredne razmere po vsem svetu. »Zdaj moramo ukrepati vsi skupaj,« je poudaril Adhanom Ghebreyesus. Njegovo organizacijo najbolj skrbi, da bi se virus razširil v državah brez učinkovitega zdravstvenega sistema, kljub temu pa ni zahtevala dodatnih omejitev potovanj, temveč pozvala k hitremu razvijanju cepiva in zdravil. Skupine znanstvenikov so se dejansko z vso vnemo lotile dela, kot bi šlo za tekmo, in si prizadevajo za učinkovito cepivo. A preden bo na voljo, bo še trajalo in na človeku ga ne bodo preizkusili prej kot čez tri mesece. Če virusa res ne bo mogoče več zaustaviti, svet ne bo imel orožja proti njemu. Posledice bi verjetno bile veliko več okuženih in mrtvih kot doslej.

Posebej skrb zbujajoče je, da še vedno ni jasno, s kakšnim sovražnikom imamo pravzaprav opraviti. Gensko zaporedje virusa 2019-nCoV je sicer znano in avstralskim znanstvenikom ga je uspelo umetno vzgojiti v laboratoriju, vendar ne vemo, kako kužen in kako smrtonosen je novi povzročitelj. »Trenutno se lahko zanašamo le na previdnostne ukrepe,« je razmere strnil nemški virolog Becker.

David Heymann z londonske fakultete za higieno in tropsko medicino, ki se je pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije leta 2003 bojeval že proti izbruhu sarsa, je pojasnil: »Izjemno težko je zanesljivo napovedovati, ko gre za virus, ki se na novo širi med ljudmi.«

Visoka tehnologija ima le omejene zmožnosti pri določanju lastnosti virusa, zato epidemiologi podrobno preučujejo tako imenovane grozde, torej skupine obolelih.

Strokovnjaki veliko težo pripisujejo primeru iz Nemčije. V nasprotju z Wuhanom, kjer zdaj nimajo več pregleda, kdo se je okužil od koga, je mogoče v Nemčiji zelo natančno slediti sosledju okužb.

Na Bavarskem je 33-letnega zaposlenega v podjetju Webasto, dobavitelju avtomobilskih delov, okužila kitajska sodelavka, ki je prišla na izobraževalni dogodek na sedežu podjetja v Stockdorfu v okrožju Starnberg. Do četrtka, 30. januarja, so se okužili še štirje zaposleni v podjetju.

Na začetku tisočletja je Kitajska k svetovnemu bruto proizvodu prispevala štiri odstotke, danes pa kar šestnajst odstotkov. Zato bo vpliv večji kot ob pojavu sarsa.

Prve ugotovitve v nemškem primeru so pomirjujoče, a hkrati se je ob njih treba tudi zamisliti. Kolegica iz Kitajske je okužila zaposlenega v Webastu in morda tudi še štiri nemške bolnike, ko sama še ni kazala simptomov. Prvi okuženi sodelavec je med dogodkom sedel tik poleg Kitajke. Preostali štirje pa po podatkih podjetja niso imeli tesnega stika niti z njo niti s prvim obolelim sodelavcem. Morda je torej zadostovalo, da so bili v istem prostoru z okuženim, ko še ni kazal znakov bolezni – če to drži, bo izjemno težko zajeziti nadaljnje širjenje virusa.

Po drugi strani pa so testirali še približno 90 zaposlenih v Webastu in le pri enem je bil test pozitiven, tako da je število okuženih v Nemčiji prejšnji četrtek naraslo na pet primerov. Prvemu obolelemu je po kratkem obdobju z visoko vročino hitro šlo spet na bolje. »Vsi štirje okuženi so zdravi, brez simptomov, vročine in ne kašljajo,« je medije obvestil Clemens Wendtner, zdravnik z münchenske klinike Schwabing, ki jih je zdravil.

Drugje je virus udaril bolj neizprosno, tudi med mladimi. V Wuhanu je zaradi bolezni umrl 36-letni moški, v Franciji se je stanje približno 30 let starega okuženega poslabšalo.

Kljub vsemu si je še vedno mogoče predstavljati, da bodo okužbo prej ali slej lahko omejili. »Treba je še malo počakati, ali bo stroga karantena na Kitajskem učinkovita,« razmišlja Marion Koopmans, predavateljica na Erasmusovem medicinskem središču v Rotterdamu. Če bodo v naslednjih dnevih in tednih v prizadetih državah, razen na Kitajskem, prijavili le nekaj posameznih primerov, bo to ugodno znamenje.

Pandemija, med katero bi se virus razširil po vsem svetu, se kljub vsemu zdi verjetnejša. Stephan Becker, direktor instituta za virologijo na Philippsovi univerzi v Marburgu, je pojasnil: »Vsekakor bo virus težje ukrotiti, kot smo menili.« Lee Hyuk Min, predavatelj na južnokorejskem univerzitetnem kolidžu za medicino Yonsei, pa opozarja na nekaj drugega: »Nočem ocenjevati, koliko ljudi bi se lahko okužilo, a ta izbruh bi lahko trajal več mesecev.« Boji se, da bi se virus predvsem v državah v razvoju in hitro razvijajočih se državah lahko dolgo neopaženo širil in povzročil veliko škodo.

Če bi izbruhnila pandemija, ta ne bo nujno katastrofalna. Umrljivost na začetku epidemije pogosto precenjujejo. Oblasti smrtnost za zdaj ocenjujejo na dva do štiri odstotke, pri sarsu je dosegla približno desetino, pri mersu leta 2012 pa je dosegla kar 35 odstotkov.

Delež smrtnih primerov od dva do štiri odstotke bi lahko še občutno upadel, če bi potrdili več lažjih potekov. Že pri prvem primeru v Wuhanu se je pokazalo, da bolezen bolj izčrpa predvsem starejše ljudi in kronične bolnike. »Pandemija zaradi novega koronavirusa bi lahko postala drugi val gripe,« zato domneva Becker. »Seveda bi bila nevarna in hud izziv za zdravstveni sistem, ne bi pa pomenila konca sveta.«

Številni ljudje, katerih premoženje in delovno mesto sta odvisni od drugega največjega gospodarstva na svetu in ki po zadnji finančni krizi živijo v strahu pred vnovičnim pojavom »črnega laboda«, so zelo zaskrbljeni zaradi trenutnih razmer. Črni labodi so nepredvidljivi dogodki s hudimi posledicami, ki jih ni mogoče vnaprej napovedati.

Živčnost se je prejšnji teden začela stopnjevati tudi na mednarodnih finančnih trgih. Potem ko je najpomembnejši kitajski delniški indeks Shanghai Composite v nekaj dnevih izgubil skoraj pet odstotkov vrednosti, so se znižale vrednosti tudi v številnih drugih državah, nasprotno pa so poskočili tečaji delnic in surovin, ki na borzah veljajo za »varne«: zlato, ameriške in nemške obveznice. Borzni trgovci v Londonu, Hongkongu in New Yorku so svetu s tem poslali sporočilo, da obstaja nevarnost borznega zloma.

Tečaji so si kratkoročno sicer vnovič opomogli, vendar nevarnost še ni mimo. Vlagatelji, bančniki in ekonomisti se še predobro spomnijo, kaj je povzročil eden najusodnejših bolezenskih valov iz Kitajske, to je bila pandemija sarsa leta 2002 in 2003.

Takrat se je svetovna rast zmanjšala za približno odstotno točko. Tokrat, ocenjujejo ekonomisti, bi cena utegnila biti še višja – ker se povzročitelj širi tako hitro in zaradi večjega pomena države v svetovnem gospodarstvu. Na začetku tisočletja je Kitajska k svetovnemu bruto proizvodu prispevala štiri odstotke, danes pa kar šestnajst odstotkov.

Kitajska je najpomembnejša trgovinska partnerka Združenih držav Amerike, Evropske unije in večine svojih azijskih sosed. Po vsem svetu izvaža blago, storitve in kapital, h globalni rasti prispeva okoli tretjino. Že dolgo je »delovna miza« sveta, v zadnjem času pa je postala tudi osrednji raziskovalni laboratorij in trgovinska platforma.

V najslabšem primeru bi viroza lahko privedla h globalnemu poslabšanju, opozarja ameriški ekonomist Stephen Roach, ki je v Hongkongu več let vodil investicijsko banko Morgan Stanley. Nevarnost je še toliko večja, ker je svetovno gospodarstvo že tako ali tako pod pritiskom zaradi trgovinskih sporov in političnih kriz. »Hujši pretres v šibkem gospodarstvu bi se lahko stopnjeval v nepričakovano recesijo,« je opozoril.

V mnogih panogah dejansko že zdaj računajo na trajno škodo, ki iz bilanc ne bo izginila niti v primeru, če bo Peking takoj obvladal morebitno krizo. V turizmu potovalne agencije, hoteli in letalske družbe že računajo z ogromnim izpadom, saj je marsikje večina gostov pripadnikov kitajskega srednjega sloja.

Pred pandemijo sarsa je na Japonsko odpotovalo le nekaj sto tisoč Kitajcev na leto, v zadnjih letih pa so jih našteli več kot osem milijonov. Še pomembnejši so kitajski turisti za klasične cilje, kot so Tajska in Filipini, ter za letalske prevoznike, ki so število povezav s Kitajsko v preteklih letih povečale za nekajkrat.

Upad bo astronomski, če letalske družbe, kot je British Airways, ne bodo več letele v Peking in Šanghaj, koncerni z vsega sveta pa bi omejili službene poti. Sars je samo turistično panogo stal več kot deset milijard dolarjev, koronavirus pa bi po ocenah strokovnjakov za seboj lahko pustil še večjo škodo.

Če bo manj potovanj in če se bosta na Kitajskem zmanjšali proizvodnja in trgovina, bo država potrebovala manj surovin. Vsaj tako menijo trgovci na mednarodnih borzah s surovinami, saj so se v zadnjem času cene bakra, niklja, koruze in soje zdesetkale.

Svetovni konjunkturi bi lahko celo pomagalo, ker so se na rekordno nizko raven znižale tudi cene nafte – če bo tako tudi ostalo. Kajti države proizvajalke nafte v Opecu so odločene, da bodo vnovič dvignile cene. V odzivu na epidemijo so se odločile sprejeti potrebne ukrepe, je dala vedeti organizacija. Če se bo virus širil še tedne ali celo mesece, kot pričakuje večina epidemiologov, bi se škoda hitro povečevala, predvsem v podjetjih, ki veliko poslujejo s Kitajsko. Ameriški Apple v Wuhanu, izvoru bolezenskega vala, izdeluje dele za računalnike in pametne telefone. Ameriška kavarniška veriga Starbucks ima na Kitajskem okrog 4300 podružnic in jih je več kot pol zaprla.

Evropa bo pretres doživela prek Nemčije. Ta država je s kitajskim gospodarstvom povezana tesneje od večine drugih zahodnih industrijskih držav. Koncern BMW tam proda vsako četrto limuzino, Volkswagen pa ustvari več kot tretjino letnega dobička. Tovarna je večino svojih zaposlenih začasno prepeljala v domovino. Dobavitelj Continental je uvedel prepoved službenih potovanj na Kitajsko. Lufthansa bi utegnila imeti težave. Na Kitajsko v povprečju prepelje 3600 potnikov na dan. »Pri povprečnem plačilu tisoč evrov na potnika bi upad prometa znašal do 3,6 milijona evrov na dan,« je preračunal strokovnjak za letalstvo Heinrich Großbongardt. Med pandemijo sarsa, ko Kitajska za letalski promet še ni bila tako pomembna, se je svetovni letalski promet zmanjšal za 35 odstotkov.

Vse pošiljke blaga iz Kitajske proti Zahodu so začele zamujati, kar bo vplivalo na zamude tudi pri vseh naslednjih v verigi. Dolga zamuda bi prizadela predvsem diskontnike ter kataloško in internetno prodajo. Virus bi lahko prizadel tudi gospodarsko panogo, ki se že leta bojuje s čedalje obsežnejšimi dobavnimi ozkimi grli. Gre za generična zdravila z učinkovinami, za katere je potekel patent. Mednje sodi velika množica preverjenih zdravil za kronične bolnike, od sredstev za zniževanje krvnega tlaka in ščitničnih hormonov do antiepileptikov. Po nemških podatkih se je iz različnih razlogov ustavila dobava približno 260 zdravil, med njimi tudi pomembnih snovi, kot sta zdravilo za tlak candesartan in antidepresiv venlafaxin.

Veliko generičnih zdravil in njihovih sestavin izdelajo na Kitajskem. Številne tovarne stojijo v provinci Zheijang, ki leži razmeroma daleč od Wuhana. A čim hitreje in dlje se prebija virus, tem večji je strah, da bo ozkih grl, ki že zdaj ogrožajo zdravje številnih evropskih bolnikov, še več.

Kot so pokazali prvi tedni krize, nanjo niso dobro pripravljeni niti kitajski partijski kadri niti zahodni politiki in ekonomisti – kljub nenehnim svarilom strokovnjakov vse od izbruha sarsa. Ljudje so namreč obremenjeni zaradi strahu. Zaradi usode državljanov v Wuhanu in okolici je ta strah prestopil meje in postal globalen, prizadene pa tudi tiste, ki sami sploh niso okuženi.