Kratkovidnost GZS

Slovenija bi morala do konca minulega leta v Bruselj poslati prvi nacionalni energetski podnebni načrt (NEPN), dokument, s katerim naj bi se zavezala k izvajanju ukrepov za doseganje evropskih ciljev v boju proti podnebnim spremembam. Ni ujela roka. Če bo vse po sreči, naj bi glede na napovedi ministrstva za infrastrukturo načrt v Bruselj poslala marca. Padec vlade naj na postopek ne bi vplival, zatrjujejo na ministrstvu. »Sprejetje NEPN temelji na obvezah do EU. Po našem mnenju to sodi pod tekoče delo vlade, zato padec vlade ne bi smel vplivati na sprejetje.«

Sedanja različica dokumenta predvideva, da naj bi izpuste toplogrednih plinov do leta 2030 zmanjšali za 36 odstotkov glede na leto 2005, pri čemer bo morala pomemben delež prispevati industrija s 43-odstotnim zmanjšanjem izpustov.

Gospodarski zbornici Slovenije se zdi to preveč. Generalna direktorica Sonja Šmuc je v pismu Marjana Šarca pozvala, naj vlada dokument v sedanji obliki zavrne in ga dopolni tako, da »uravnoteži okoljska pričakovanja s socialnimi in ekonomskimi«. Po njenem mnenju bi »sprejetje takega dokumenta oslabilo konkurenčnost slovenskega gospodarstva in povzročilo izgon marsikatere tradicionalne energetsko intenzivne panoge v Sloveniji, za katere si sicer EU prizadeva, da bi ostale v Evropi«. NEPN po njenem mnenju prinaša »enormen dvig stroškov za energijo, kar bo bistveno oslabilo konkurenčni položaj slovenskega gospodarstva«.

GZS pri sklicevanju na domnevno drugačno politiko Evropske unije zavaja. Kot pravi Andrej Gnezda iz okoljevarstvene organizacije Umanotera, »nacionalni energetski načrt na področju okoljsko-energetskih dajatev za industrijo sledi napovedim evropske komisije v nedavno predstavljenem Zelenem dogovoru. V njem komisija napoveduje odpravo olajšav oziroma nižjih trošarin na energente za evropsko industrijo in uvedbo ogljičnega davka na mejah EU.« Tako naj bi evropska industrija sicer plačevala dražjo energijo in bila prisiljena k razogljičenju, a naj bi bila z uvoznimi dajatvami zavarovana pred konkurenco iz držav z nižjimi okoljskimi standardi.

Dejstvo je, pravi Gnezda, da je električna energija za industrijo v Sloveniji med najcenejšimi v vseh članicah EU. »Peščica največjih industrijskih porabnikov v Sloveniji je vsako leto oproščena plačila približno 50 milijonov evrov okoljsko-energetskih dajatev in dodatno še plačila trošarine.«

Odziv GZS ga ne preseneča. »Gre za varovanje privilegijev približno 50 največjih industrijskih porabnikov energije. Podoben odziv smo doživeli že konec leta 2014, ko je vlada napovedala delno odpravo nižjih plačil za največje onesnaževalce. Takrat je GZS oblikovala peticijo, ki so jo podpisali največji onesnaževalci v Sloveniji. Vlada je nazadnje popustila pritiskom peščice podjetij na čelu z GZS in namesto odprave privilegijev za nekaj izbranih podjetij prevalila te dajatve na vse prebivalce Slovenije.«

S sedanjo različico NEPN ni zadovoljen nihče. V GZS opozarjajo, da so ukrepi do industrije prestrogi, nevladne organizacije in Mladi za podnebno pravičnost pa trdijo, da je dokument premalo velikopotezen.

»Nacionalni energetski in podnebni načrt je sicer ambiciozen, a po naši oceni kljub vsemu temelji na realnih predpostavkah,« meni ministrica Alenka Bratušek. »Dejstvo seveda ostaja, da je prehod v brezogljično družbo investicija. A je nujno potrebna investicija za življenje ljudi danes in v prihodnosti. Zato je bolje in cenovno ugodneje, da čim prej zavihamo rokave in se s tem soočimo.«

Vprašanje je seveda, kakšna bo zavezanost postavljenim ciljem pod morebitno vlado Janeza Janše, ki v zadnjem času politiko gradi tudi na zanikanju človeškega vpliva na podnebne spremembe. Vsekakor se mnenja SDS in GZS pogosto ujemajo.