Ljubljanski klinični center poln, zaradi gripe umrlo devet ljudi

"Ne spomnim se leta, ko bi otroci tako množično obolevali," je dejala predstojnica klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana

V UKC Ljubljana so doslej v letošnji sezoni hospitalizirali 450 bolnikov, pri katerih so ugotovili gripo, in 300 bolnikov z respiratornim sincicijskim virusom (RSV). Oddelki za intenzivno terapijo so polni. Pri njih je umrlo devet bolnikov z gripo in pet z RSV. Smrti so samo med odraslimi, nekateri otroci so imeli zelo hude zaplete.

Vodja službe za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Tatjana Mrvič je na današnji novinarski konferenci pojasnila, da so na oddelkih za intenzivno terapijo obravnavali 45 bolnikov z gripo in 36 z RSV.

Po njenih predvidevanjih je letošnja sezona gripe že na vrhuncu, saj so v zadnjih dneh številke o bolnikih stabilne. Skoraj polovica bolnikov, ki so jih do zdaj sprejeli, so bili otroci, gre za predšolske in šolske otroke. Sedaj pa med sprejetimi v bolnišnico narašča število bolnikov, starejših od 65 let.

Predstojnica klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana Tatjana Lejko Zupanc je pojasnila, da ima približno tretjina obolelih z gripo podtip virusa A(H1N1), ki pri mlajših otrocih povzroča težji potek bolezni. Tako so že sedaj krepko presegli število obolelih v primerjavi z lanskim letom. "Ne spomnim se leta, ko bi otroci tako množično obolevali," je dejala.

Po mnenju strokovnega direktorja pediatrične klinike Marka Pokorna je več razlogov za to, da je zbolelo toliko otrok. Eden od njih je nizka precepljenost populacije, zaradi česar je velik del ljudi dovzeten za gripo. Po njegovih besedah se je lahko tudi spremenil virus do te mere, da velik del otrok še ni nanj imun, saj se z njim še niso srečali. K možnosti za širjenje prispeva tudi bližina - več otrok je v vrtcih in šolah, večja je možnost prenosa.

Resda je Slovenija sedaj med sosednjimi državami edina s tako visoko obolevnostjo, a po besedah Lejko Zupančeve "eden mora biti prvi". Predvideva, da bodo zelo verjetno sledile ostale države. Morda se bodo takšni razsežnosti izognili v Veliki Britaniji, kjer imajo višji delež precepljenih otrok, zdravstvenih delavcev in starejših proti gripi.

Gripa je zdesetkala tudi prisotnost v nekaterih šolah

Med otroki, ki so jih sprejeli na pediatrični kliniki, ni bil nihče cepljen proti gripi, je pojasnila Mrvičeva. A so po njenih besedah starši letos začeli masovno razmišljati, da bodo v prihodnji sezoni cepili otroka, zlasti ko so videli hude zaplete.

Med zapleti pri otrocih so bile v glavnem pljučnice in vročinski krči, nekaj je bilo tudi nevroloških zapletov, je povedal Pokorn. Med otroci je bilo več hospitaliziranih, ki še niso dopolnili dveh let. So pa imeli tudi otroke z zelo težkim potekom bolezni in se zdravijo na oddelku za intenzivno terapijo. Pri enem otroku so v torek morali opraviti kirurški poseg, enega vrtčevskega otroka pa so morali zaradi oslabitve srčne mišice priključiti na zunajtelesni krvni obtok.

Gripa je sicer zdesetkala tudi prisotnost v nekaterih šolah. Na ministrstvu za izobraževanje so na podlagi podatkov za 80 odstotkov šol za STA pojasnili, da je 30. januarja v povprečju v šolah manjkalo 19,71 odstotka otrok, na eni šoli je manjkalo kar 83,79 odstotka otrok. V petini šol so morali zaradi odsotnih učencev reorganizirati pouk, v 15,6 odstotka šol pa so morali reorganizirati pouk zaradi odsotnih učiteljev.

Teden pozneje je povprečno v šolah manjkalo 15,56 odstotka otrok, v eni šoli nihče, največ pa 52 odstotkov. Zaradi odsotnih učencev so morali reorganizirati pouk v 15,5 odstotka šol in zaradi odsotnosti učiteljev v 13,9 odstotka šol. Sicer pa se zunaj sezone gripe in viroz po podatkih šol odsotnost giblje med nič in petimi odstotki.

Lejko Zupančeva je danes tudi pojasnila, da imajo v tem trenutku zapolnjene vse oddelke intenzivne terapije. Na oddelku za epidemije na Vrazovem trgu so dodatno vzpostavili še deset postelj, vse so zasedene. "Obrat je zelo hiter. Včasih gre kdo kakšen dan prehitro domov," je dodala.

Čas je za brezplačno cepljenje

O tem, da je čas, da otrokom ponudimo brezplačno cepljenje, je v aktualni številki Mladine pisal tudi Staš Zgonik. Cepljenje proti gripi je v Sloveniji namreč še vedno nišna zadeva. V lanski sezoni se je cepilo zgolj 4,5 odstotka prebivalstva. Med cepljenimi so bili predvsem starejši, otrok je bilo cepljenih manj kot dva tisoč.

Cepljenje proti gripi je plačljivo – stane 14 evrov. Brezplačno je trenutno zgolj za zdravstvene delavce in kronične bolnike. Bi moralo biti brezplačno tudi za otroke? »Da. Tukaj ni dileme,« je jasen Marko Pokorn. »Ne samo, da bi moralo biti brezplačno, moralo bi biti dostopno, in to za vse bolnike. Ne pa, da je treba poklicati na številko, ki je odprta eno uro na dan, in se naročiti na cepljenje, ki bo čez tri tedne. V kliničnem centru so denimo postavili točke, kjer se lahko zdravstveni delavci cepijo spotoma, med malico. Dostopnost bistveno pripomore k višji precepljenosti. Iz cepljenja ni treba delati bavbava.«

Na NIJZ dejansko o uvedbi brezplačnega cepljenja za otroke že razmišljajo. »Ker so tudi majhni otroci skupina z večjim tveganjem za težji potek gripe, bomo najverjetneje za naslednji program cepljenja predlagali, da bi tudi za to skupino cepljenje plačal ZZZS.«

Z večjo precepljenostjo med otroki bi tudi močno zmanjšali širjenje okužb v odraslo populacijo.

Je koronavirus navaren tudi za Slovenijo?

Na današnji novinarski konferenci so se dotaknili tudi koronavirusa. Kako se bo epidemija razvijala, se ne ve. A je po besedah Lejko Zupančeve možen tudi scenarij gripe iz leta 1918, ko je zbolelo na milijone ljudi. "Če bi virus ušel izpod kontrole, bi bilo prizadetih veliko ljudi. Smrtnost sicer ni visoka, ampak virusi imajo možnost mutacije in bi lahko začel pobijati ljudi," je dejala. Po njenih besedah je napovedati usodo tega virusa tako, kot bi napovedovala iz kavne usedline.

Če bi v Sloveniji imeli nekaj bolnikov s tem virusom, bi jih na infekcijski kliniki lahko oskrbeli, saj imajo izolacijske sobe z dvojnimi vrati in prezračevanjem. A če bi imeli množični izbruh, bi se zapletlo.

Ob tem sta generalni direktor UKC Janez Poklukar in Lejko Zupančeva pozvala odločevalce k uresničitvi izgradnje nove infekcijske klinike. "Ne moremo pričakovati, da bomo vedno ostali na obrobju teh velikih dogodkov. Prej ali slej se bo zgodilo, da bo tudi pri nas katera bolezen izbruhnila," je opozorila Lejko Zupančeva. Primerne infrastrukture za izolacijo bolnikov s hudo nalezljivo boleznijo po njenih besedah v državi ni. Tako nimajo prostorov z dobrim prezračevanjem in podtlakom, s čimer bi preprečili aerogene prenose. Prav tako je po besedah Lejko Zupančeve popolnoma neustrezen urgentno-sprejemni blok na infekcijski kliniki, saj se tam mešajo kužni in nekužni posamezniki, mladi in stari itd.

To bi moral biti eden temeljnih projektov v zdravstvu, je prepričana Lejko Zupančeva. Po Poklukarjevih besedah je projekt že nekaj let izdelan, stroka ga podpira, ocenjen pa je na okoli 38 milijonov evrov.