Zavito v besednjak človekovih pravic
Vprašanje strukturnih reform in institucionalnih prilagoditev je ideološko, kaj pa drugega
© Uroš Abram
Bistvo strukturnih reform je namreč sprememba pogojev za delovanje gospodarstva, ki predvideva normativne in institucionalne prilagoditve za večjo gospodarsko rast. Da bi to dosegli, pa ni dovolj spremeniti delovanja podjetij (o tem se bolj ali manj ne govori), temveč je treba poseči bistveno dlje, v samo jedro delovanja države oziroma v njeno (re)distribucijsko funkcijo. Zato se zahteve glede strukturnih reform nanašajo prej na reformiranje skupnega dobrega kot pa na samo delovanje podjetij. Še več, vlada prepričanje, da ko bomo opravili reformo skupnega dobrega, bo trg že sam po sebi uredil gospodarsko okolje. S skupnim dobrim mislim predvsem na zahteve gospodarskih združenj, ki se tičejo pravic delavk in delavcev (malica, prevoz, dopust, bolniške odsotnosti in drugo), potem pravic, ki izhajajo iz zavarovanj (na primer nadomestila za brezposelnost, starševskega varstva in drugo) in solidarnosti (na primer denarni socialni prejemki). Pomemben del teh strukturnih reform je tudi pokojninski sistem, da bi delali čim dlje in bili čim krajši čas deležni pravic iz pokojninskega zavarovanja. Gospodarska združenja se angažirajo, ko gre za spremembe zdravstvenega sistema in šolstva, v preteklosti so se tudi, ko je bil govor o kulturi. Angažirani so, ko gre za sistemske spremembe državne administracije, zahtevajo vitko državo, čim bolj je suha, bolje je. Strukturne reforme so torej seštevek zmanjševanja pravic, krčenja državne administracije in krčenja (re)distribucijske funkcije države za zagotavljanje javno dostopnega in univerzalnega sistema zdravstva, šolstva, socialnega varstva in kulture. Edini in dokaj nedotaknjen sistem je sodstvo, saj je za odprti trg sprejemljivo, da se mora pravica iztožiti na sodišču, drugače se krivica ni zgodila. In to naj bi zadostovalo za regulacijo družbenih neenakosti, ki jih producira trg. Kaj drugega so vse te zahteve kot ideološke, saj je zanje potreben konsenz, zato tudi toliko angažiranja pri teh vprašanjih.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.