Na pol poti

Restavracija Vila Planinka
Zgornje Jezersko 67
Tel.: 04 255 97 50
Restavracija hotela Planinka obratuje vsak dan, kadar obratuje hotel, in to od 12.00 do 15.00 ter od 18.00 do 21.30, rezervacije so obvezne, ne zanašajte se na impulzivno uletavanje.

Ambient:
lesena, na twinpeaksovske objekte spominjajoča vila – hotel, katerega jedilnica je obenem tudi lobby, bar in prodajalna spominkov

Napitki:
vinska karta priliči hotelu s petimi zvezdicami, je obsežna, pregledna, dobro kurirana, s kar nekaj izbire vin na kozarec; mešajo tudi (drage) koktajle

Dostopnost:
parkirna mesta so na rahli klančini ob hotelu; za gibalno ovirane ni zaprek

Fino:
dimljeni jelenov file kruh in začetni prigrizki

Ne tako fino:
jezerski štrukelj kuhana smetana z jagodičevjem

Dimljeni jelenov file in marinirana zlatovčica sta stala 14,9, manjši porciji štruklja in rižote z rdečo peso 9,9, jelenov golaž 17,9, srnin file 27,9, kuhana smetana pa 7,9 evra.

»Po mojem to ni to. Vila Planinka, ki jo iščemo, stoji čisto na samem,« je bil kot Michael Douglas v klasiki Falling Down ob pogledu na sredi naseljeca, skoraj točno nasproti bencinske črpalke postavljen luksuzen hotelčič zmeden dežurni Konzumov navigator, ki so se mu uradne promo fotke lesene vile zdele vsaj za tri številke predobre glede na realno stanje. Je pa res, da se je kolega že po nekaj minutah, ko je pred kaminom srebal grenko-kislo-slani koktajl z ginom, tonikom, limoninim sokom in postrvjimi ikrami, pomiril in se prepustil oskrbi glede na pet zvezdic pač zelo pozornega osebja.

Če se že ukvarjamo z diskrepanco med zapisanimi postulati in realnostjo, potem moramo popis ponujene nam košte na Jezerskem začeti na koncu, pri sladici, kjer so nam – verjamemo, da res – lokalno kuhano smetano potresli z razbito meringo, prelili z v kozarec vkuhanimi gozdnimi sadeži, a tudi z bledičnimi hidroponičnimi jagodami in nabuhlimi borovnicami, s čimer so v en glas negirali visokoleteče obljube o lokalnem izvoru, sezonskosti in sonaravni pridelavi sestavin za postrežene jedi.

A resnici na ljubo je bil to edini resen odmik od zastavljenega koncepta, ki precej spretno lovi ravnotežje med lokalno tradicionalno rustikalnostjo, hotelskimi klasikami in sodobnimi gastrotrendi. Iz prve rubrike tako lahko posebej omenimo holcarsko odmerjeno porcijo (vprašanje za upravo: zakaj manjše in cenejše degustacijske porcije ponujajo le pri toplih predjedeh, ne pa tudi pri hladnih in pri glavnih krožnikih?) skorajda preveč kreftnega jelenovega golaža, postreženega s kruhovimi cmočki, žlikrofi in špecli in nepretresljivo rezino sirovega štruklja, položeno na lepo pripravljene, le na hitro opražene jurčke ter pokrito s sirovo čipko, ki bi po meniju sodeč morala dopolnjevati simpatično obarvano (a vendarle preveč na zob skuhano) rižoto z rdečo peso in hrustljavo slanino.

Planinkino ekipo velja na glas pohvaliti za izjemen primerek kislega rženega kruha z noro hrustljavo skorjo; pa za penasto umešano maslo, potreseno s prahom iz suhih jurčkov, in za simpa pozdrav iz kuhinje s kislo smetano, ikrami (s temi mogoče overall malo pretiravajo), šalotko in ocvrto krompirjevo slamo in tudi za idejo serviranja dimljenega jelenovega fileja, ki ga, obdanega s skuto, hrenom in vloženimi jurčki ter pokritega s stekleno klošo še dodatno spektakelsko odimijo. A pri tem se drugi jedec, ki za marinirani file zlatovčice, postrežen s taisto skuto (in, jasno, ikrami), plača isti znesek, počuti malo prikrajšanega za specialne efekte; tako kot se zdi, da bi z delikatnim srninim filejem lahko naredili več kot le na krožnik položili na žaru opečen kos mesa s popečeno zagozdo rdečega zelja in korenja ter čokoladnim štrukljem.

Vila Planinka je silno fletna, vinska karta odlična, postrežba resna, s kuhinjo tudi ni nič zelo narobe, a celoten paket vendarle ne navduši tako, kot bi se za zvezdice in cene šikalo.