Smeti v plamenih
Odpadki postajajo vse privlačnejši energent, hkrati pa se krepi nasprotovanje njihovi izrabi za ta namen
V Salonitu Anhovo zdaj na leto porabijo nekaj več kot 100 tisoč ton večinoma uvoženih odpadkov. Količino želijo povečati na 130 tisoč ton letno.
Slovenija je, kar se tiče ločenega zbiranja in nadaljnjega sortiranja odpadkov, zgodba o uspehu. Delež ločeno zbranih odpadkov je med višjimi v EU, prav tako smo med vodilnimi po deležu recikliranih odpadkov. A ta zgodba o uspehu ima napako – sami nismo sposobni poskrbeti za tiste ločeno zbrane in sortirane odpadke, ki jih ni mogoče ali pa ki se finančno ne splačajo reciklirati. Nimamo namreč zadostnih zmogljivosti za njihovo dokončno odstranitev. Ker jih v skladu z evropsko zakonodajo ne smemo več odlagati na odlagališčih, je edina rešitev odstranitev s pomočjo sežigalnic. Teh pa je v Sloveniji premalo, da bi zadostile potrebam.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.
Pisma bralcev
Zoran Božič, Nova Gorica
Smeti v plamenih
Novinar Staš Zgonik v sicer korektnem in poglobljenem članku, ki poskuša upoštevati vse vidike ravnanja s smetmi oz. odpadki v Sloveniji, posreduje nekatere trditve, ki zahtevajo dodatno pojasnilo. Kot strokovno referenco Zgonik citira dr. Andreja Senegačnika s Fakultete za strojništvo v Ljubljani. Ta omenja bistven napredek pri tehnologiji čiščenja dimnih plinov v zadnjih desetletjih: »V najbolj znani dunajski... Več