Preobrazba

Gostišče Park Žibert
Celovška 335, Ljubljana
Tel.: 070 828 787
Žibertov park je ob torkih in sredah odprt od 7. do 22., ob četrtkih in petkih od 7. do 23., ob sobotah od 9. do 23., ob nedeljah pa od 9. do 17. ure.

Ambient:
velika večprostorska starošolska gostilna, aktualizirana in poprijetnjena s številnimi domiselnimi naredi sam intervencijami in domislicami

Napitki:
budjejovicki, solnograški in peliconov hmelj iz špine; simpatična zbirka vinskih buteljk srednjega ranga, ki jih vse po vrsti dajejo tudi na kozarec

Dostopnost:
parkirna mesta so, zaprek za gibalno ovirane ni

Fino:
celostni vtis bržolni stejk

Ne tako fino:
preslana omaka na njokih ne dovolj zmehčana hobotnica

Narezek je stal 8,5, namaz iz postrvi 7,9, čebulni obročki 4,5, sirovi ocvrtki 4,9, njoki in ravioli 11,9, hobotnica in stejk nekaj desetink manj kot 30, jabolčni zavitek 3,5 in tiramisu 3,9 evra

»To so prave ekspedicije – da se človek stlači na trolo in se odkotali proti robu mesta!« se je avtobusne fure po severozahodni vpadnici razveselil inšpektorski kvartet, med potjo pokazal potrjene urbane LPP-jevskim kolegom in nato urno zavzel pozicijo za udobno masivno mizo v osrednjem prostoru na novo osmišljene šentviške institucije, gostišča Žibert, ki zdaj nosi pristavek park; pač zaradi fletno senčnate površine ob objektu, na kateri v toplejših obdobjih leta gostijo organizirane skupine praznujočih državljanov. No, na dnevni bazi skrb za goste izvajajo v simpatično ustvarjalno-domačno preurejenih prostorih, ponudbo pa so uskladili s trendarijo zadnjih let – torej z ustvarjalnimi vajami v kompleksnem oblaganju burgerjev in generičnim pubovskim cvrtjem – in jo dodatno podprli z izleti v svet pašt in celo resnejših restavracijskih krožnikov.

Konzumov kaskaderski kvartet se je odločil za centralizirano degustacijo, se pravi, da si je dal stvari prinašati na sredino mize in jih nato bolj ali manj bratsko delil. In v prvi rundi ugotovil, da je narezek (pršut, suha salama, lardo, dva sira) sicer okej, a nikakor domač (ter da mu manjkajo obljubljene domače vložnine), da se je dim iz okusnega namaza iz dimljene postrvi izgubil v preostalih sestavinah, da so ocvrti čebulni obročki hrustljavi skoraj toliko kot priloženi jim krompir in da bi sirove ocvrtke zlahka izpustili, saj so nekaj značaja dobili šele s pomakanjem v sladko čilijevo pomako.

Druga runda je bila testeninska (v kozarcih pa smo lepo natočene pivake zamenjali s kot se šika – iz steklenice, pri mizi – natočeno vinsko kapljo), domači njoki so bili kompaktni, a ne trdi, omako iz nacufane (ajd, recimo razkuhane) govedine pa so preveč(krat) povreli, tako da je bilo v njej okusiti predvsem sol; s špinačnim polnilom polnjeni polkrožni ravioli bi šli mimo precej neopaženi, če jih ne bi spremljala res okusna in slastna umamijasta omaka, pripravljena iz češnjevih paradižnikov.

Tretja runda: zapečena hobotnica je bila predvsem na debelejšem delu lovk premalo zmehčana in premalo zapečena, da bi postala zmagovalka večera, titulo bomo bržkone pripisali bržolnemu stejku iz zorenega angusa, ki je bil, čeprav je bila zunanjost korajžno porjavena, znotraj ravno prav pečen, sočen in okusen. Kljub temu pa se nam zdi kilska postavka 99 evrov vseeno malo pretirana, ker tako spektakularen pa ta kos mesa vendarle ni bil.

V četrti rundi smo z užitkom pospravili še z jagodami in čokolado lepo dodelan tiramisu, izvedli z globokim vzdihom pospremljeni rolleye ob mikrovalovljenem štrudlju (pa zakaj, no?) in ugotovili, da je mlada ekipa Žibertu vdahnila fletno, novim časom prilagojeno življenje, ki ga s prijetnim čebljanjem polni mešanica šentviško-šišenskih lokalcev in (ne)naključnih mimovozečih padalcev. Simpatično!