Virusni izbruh v dobi viralnih informacij

Viralna realnost

Glede na podatke, ki so bili na voljo v sredo, se epidemija novega koronavirusa na Kitajskem umirja. Novih primerov je iz dneva v dan manj. Medtem pa število primerov v Italiji, v naši bližnji soseščini, skokovito narašča. Prve primere okužbe zaznava vse več evropskih držav, tudi naši sosedi Avstrija in Hrvaška. Izbruhi se že začenjajo tudi na drugih celinah. Skupno število primerov je preseglo 80 tisoč. Virus je trenutno uradno poimenovan sars-cov 2, bolezen, ki jo povzroča, pa covid-19.

Ogroženi starejši, dokaj varni otroci

Ta teden je bil v strokovni reviji Ameriškega medicinskega združenja JAMA objavljen povzetek najobsežnejšega poročila kitajskega centra za nadzor in preprečevanje bolezni o novem virusu doslej. Med 44.000 laboratorijsko potrjenimi primeri okužbe je v dobrih 80 odstotkih ta potekala blago. Kritičnih primerov, ko so okuženi potrebovali intenzivno terapijo, je bilo pet odstotkov. Od teh je bil virus usoden za kar polovico. Smrtnost med vsemi primeri je bila 2,3-odstotna, a z velikimi razlikami glede na starost bolnikov. Pri starejših od 80 let je bila smrtnost skoraj 15-odstotna, pri tistih med 70. in 79. letom starosti pa 8-odstotna. Od skoraj 1800 obolelih zdravstvenih delavcev jih je umrlo zgolj pet. V zgodnjem obdobju epidemije je sicer določanje smrtnosti zelo nehvaležna naloga, saj je na eni strani lahko precenjena, ker so sprva zaznani zgolj najbolj težki primeri bolezni, po drugi pa številni okuženi še niso okrevali in je bolezen zanje še lahko usodna.

Najbolj nevaren je virus za starostnike in ljudi z oslabljenim imunskim sistemom ali kronično boleznijo. »Dejstvo je, da je večina umrlih vseeno bila starejša od 60 let in da je večina teh ljudi že imela neke osnovne bolezni oziroma zdravstvena stanja,« je na predavanju za strokovno javnost prejšnjo sredo v ljubljanskem Kliničnem centru dejala predstojnica Infekcijske klinike dr. Tatjana Lejko Zupanc. »Hkrati pa je dejstvo, da lahko umre tudi povsem zdrava in mlada oseba, vendar je ta scenarij na srečo bolj redek.«

Pomirjujoče je dejstvo, da virus glede na dostopne podatke zelo redko okuži otroke oziroma je okužba večinoma komaj zaznavna, tudi ko gre za dojenčke.

Virus je po doslej znanih podatkih zelo nalezljiv, celo precej bolj kot sezonska gripa. Nalezljivost se izraža s tako imenovanim reproduktivnim številom, številom ljudi, ki se v povprečju okužijo od enega prenašalca. Če je reproduktivno število manjše od 1, potem se širjenje bolezni praviloma ustavi samo od sebe. »Pri novem virusu kaže na zelo visoko število med 3 in 4, tudi bistveno več kot pri navadni sezonski gripi in bistveno več kot pri sarsu,« je dejala dr. Lejko Zupančeva. »Pri gripi velja, da vsak okuženi v povprečju okuži nekaj več kot enega človeka.«

Samoomejitev?

Napovedi v zvezi z nadaljnjim širjenjem in možnostjo zamejitve virusa niso najbolj optimistične. Nekateri epidemiologi so celo prepričani, da širjenja ne bo mogoče zamejiti. Profesor epidemiologije s harvardske univerze Marc Lipsitch denimo napoveduje, da se bo v prihodnjem letu po vsem svetu okužilo med 40 in 70 odstotkov ljudi, pri čemer sicer poudarja, da bo velika večina imela blage simptome ali pa bo okužba minila celo brez njih.

Virolog Vincent Racaniello z Univerze Columbia meni, da bo širjenje virusa sčasoma ustavila kolektivna imunost populacije. »Trenutno je okuženih veliko ljudi. Ti postajajo imuni. In tu ne gre le za primere, o katerih poročajo; mislim, da je okuženih oziroma ljudi, ki so okužbo že preboleli, vsaj desetkrat več. Ko populacija doseže določeno raven kolektivne imunosti, se širjenje virusa počasi ustavi, saj mu zmanjka gostiteljev,« je dejal za Val 202. Svoje k omejitvi širjenja pa naj bi v prihodnjih tednih dodale tudi postopno višje pomladne temperature, ki virusom načeloma ne ustrezajo.

Virus je po doslej znanih podatkih zelo nalezljiv, celo precej bolj kot sezonska gripa.

Nekoliko pomirjujoči so podatki iz Kitajske, objavljeni v reviji British Medical Journal, po katerih je pri ljudeh, ki so se okužili v drugem valu, ko je virus že ušel iz žarišča v Wuhanu, okužba praviloma potekala z blažjimi simptomi kot v prvotnih primerih.

Med obveščenostjo in infodemijo

Hitrost objavljanja novih strokovnih informacij o virusu sars-cov 2 je izjemna. V samo dveh mesecih od njegovega odkritja je bilo objavljenih več člankov kot o prvotnem virusu sars iz leta 2003 v celotnem letu. Pomembnejše medicinske revije so pohvalno odprle dostop do vseh člankov v zvezi z virusom. Že samo strokovnih informacij je toliko, da jim en sam človek praktično ne more ažurno slediti. Ko se k temu pridružijo še poplava pozornosti iščočih medijskih vsebin in dezinformacije »vojnih dobičkarjev«, dobimo kakofonijo, ob kateri je težko ohraniti mirnost.

Nobelov nagrajenec za medicino dr. David Baltimore, takratni predsednik kalifornijskega inštituta za tehnologijo, je ob epidemiji sarsa leta 2003 v časniku Wall Street Journal zapisal, da »nove medijske tehnologije pospešujejo strah javnosti pred novimi virusi še hitreje kot nove tehnologije v zdravstvu povečujejo našo sposobnost spopadanja z njimi«. Pa leta 2003 Facebooka, Twitterja in drugih družbenih omrežij sploh še ni bilo.

Kot v strokovni reviji British Medical Journal svari medicinski zgodovinar Robert Peckham, lahko širjenje informacij prek družbenih omrežij neposredno vpliva na širjenje bolezni. »Ljudje lahko zaradi njih opustijo ukrepe, ki bi pomagali zajeziti širjenje okužbe, ali pa se odločijo poslušati neučinkovite nasvete.« Hitra komunikacija je hkrati ključna za varovanje javnega zdravja in za širjenje panike. »Sporočila, ki so morda namenjena zgolj temu, da nas zbudijo iz brezbrižnosti, nas vse prehitro prestrašijo. Panika je le za las oddaljena od trezne skrbnosti.« Po njegovem mnenju bo »obvladovanje panike ključen dejavnik pri obvladovanju nalezljivih bolezni v vse bolj povezanem svetu«.