Pahor je odlikoval župana, ki je podpiral, da se je uničevalo zgodovinske pomnike

Strgarjevo prizadevanje za sožitje med političnimi strankami se je kazalo v močno »demokratičnih in evropskih vrednotah«, saj ni skliceval sej Skupščine mesta, če pa že, so bile te nesklepčne in tako »režirane«, da je Ljubljana izgubljala na svojem razvoju in ugledu

Predsedniku RS Borutu Pahorju gredo globoke čestitke za podelitev odlikovanja Red za zasluge Jožetu Strgarju. Resnično iskreno mu čestitam, saj je zelo nazorno, še enkrat in ponovno, pokazal kaj ceni in kakšne vrednote ga navdihujejo. V obrazložitvi za podelitev piše, da si je Strgar »za časa županovanja prizadeval za sožitje med političnimi strankami in bil zavezan demokratičnim in evropskim vrednotam«. Glede na te izjemnosti odlikovanca si je »za dolgoletno prizadevanje za sožitje in uveljavljanje evropskih vrednot« prav gotovo, kot prvi župan Ljubljane v samostojni Sloveniji, več kot krvavo zaslužil to priznanje.

Vse bi bilo lepo in prav, če nekateri ne bi imeli malo zgodovinskega spomina na obdobje, ko je bil Jože Strgar Predsednik Skupščine mesta Ljubljana in ne župan, kar pa je bistvena razlika (saj verjetno v Uradu Predsednika RS vedo, da so župani izbrani na »ljudskih« volitvah, predsedniki skupščin občin pa so se volili znotraj teh skupščin). Strgarjevo prizadevanje za sožitje med političnimi strankami se je kazalo v močno »demokratičnih in evropskih vrednotah«, saj ni skliceval sej Skupščine mesta, če pa že, so bile te nesklepčne in tako »režirane«, da je Ljubljana izgubljala na svojem razvoju in ugledu. Kot predsednika Skupščine mesta Ljubljana ga ni motilo, ne celo podpiral je to, da mesto ni imelo proračuna, da se je uničevalo zgodovinske pomnike, da se je kadrovalo po pripadnosti DEMOS-u, da se je znotraj skupščine z RAUS obračunavalo z nekaterimi le zaradi neslovenske nacionalnosti in še bi lahko našteval, a prepričan sem, da to Predsednika ne gane.

Če bi ga to zanimalo, kaj šele ganilo, bi lahko o prizadevanjih Strgarja za sožitje med političnimi strankami in njegovih demokratičnih in evropskih vrednotah pogledal v kakšen časopis iz tistega časa ali pa povprašal svoje takratne politične sopotnice in sopotnike, ki so bili v takratni mestni skupščini in so doživeli vse »kvalitete župana Strgarja«.

A Predsednik RS se je pač odločil po tehtnem poudarku v skladu s svojim prepričanjem in svojimi pogledi na demokratičnost, ne da bi pomislil na ugled in pomen odlikovanja RS.

Čestitam mu!

Branko Omerzu