13. 3. 2020 | Mladina 11 | Družba
Posilstvo kot družbeno sprejeta norma?
Nevladne organizacije in policija, ki imajo daleč največ stika z žrtvami (in storilci) spolnih kaznivih dejanj, podpirajo spremembo definicije posilstva
Protest proti nasilju nad ženskami v organizaciji Delovnega odbora za feminizem društva Iskra, Ljubljana, 8. marec 2020
© Borut Krajnc
Pred časom so višji sodniki zvišali kazen za enega izmed storilcev skupinskega posilstva v Portorožu, ker mu je prvostopenjsko sodišče dosodilo dve leti zapora, torej kazen, nižjo od minimalne, ki jo predpisuje zakon. Tako so se prvostopenjski sodniki odločili zaradi domnevnih olajševalnih okoliščin – ker storilec močno opite žrtve med posiljevanjem ni poškodoval in ker posilstvo ni trajalo dolgo.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.
Pisma bralcev
Erika Repovž, Svetovalka za odnose z javnostmi Vrhovno državno tožilstvo RS
Posilstvo kot družbeno sprejeta norma?
Spoštovani odgovorni urednik g. Grega Repovž, na podlagi 26. in 27. člena Zakona o medijih vas vljudno prosim, da objavite popravek navedb v članku: Posilstvo kot družbeno sprejeta norma?, ki je bil objavljen v tedniku Mladina, 13. 3. 2020 in v katerem je napačno zapisano, da »odpor proti spremembi zakonodaje tako prihaja zgolj s strani tožilstva, kjer pa je že tradicionalno največ odpora do sprememb kazenske... Več