Kemisova nepokorščina

V družbi za ravnanje z nevarnimi odpadki Kemis, ki je postala znana po obsežnem požaru leta 2017, so ta teden prejeli odločbo okoljskega inšpektorata, ki jim nalaga odstranitev objektov, zgrajenih v okviru obnovitvenih del po požaru. Zahtevana je odstranitev zbiralnika za požarno vodo, prav tako pa je za črno gradnjo razglašen del osnovnega kompleksa, v katerem potekajo sprejem, obdelava in hranjenje odpadkov. Poslovna dejavnost v tem objektu glede na odločbo ne bi smela več potekati. »Objekt je ključen za delovanje Kemisa. /.../ Neuporaba oziroma rušenje objekta bi pomenila tudi konec delovanja Kemisa,« je v sporočilu za javnost v torek zapisal direktor Boštjan Šimenc. A v Kemisu so se odločili, da odločbe v imenu »varovanja okolja in varnosti prebivalstva« ne bodo spoštovali. Nanjo se sicer nameravajo pritožiti, kar pa ne bi zadržalo izvršbe.

O odločitvi, da inšpekcijske odločbe ne bodo spoštovali, se je Šimenc posvetoval z odvetniki in lastnikom Kemisa – družbo Gorenje. »Tehtali smo med spoštovanjem odločbe na eni strani in med skrbjo za varno, zdravo in čisto okolje na drugi ter navsezadnje tudi med obstojem podjetja in delovnih razmerij 45 zaposlenih.«

Kemis je poleg družbe Saubermacher ključni igralec na področju ravnanja z nevarnimi odpadki v Sloveniji. Sam poskrbi za približno četrtino vseh nastalih nevarnih odpadkov. Brez njihovih storitev in predvsem dogovorov s sežigalnicami v tujini bi se odpadki hitro začeli nevarno kopičiti. »Vsaj na kratek rok alternative v bistvu ni,« je prejšnji teden za STA dejal direktor Zbornice komunalnega gospodarstva Sebastjan Zupanc.

Razmere so se zaostrile prejšnji teden, ko je Elektro Ljubljana Kemisu na podlagi inšpekcijske odločbe brez opozorila odklopil elektriko za ves kompleks, čeprav v njem trenutno skladiščijo približno 800 ton nevarnih odpadkov. Po posredovanju so uspeli doseči, da so jim elektriko vrnili in jo izklopili zgolj na spornih delih kompleksa. Vrhniška komunala jih je obvestila, da jim morajo odklopiti vodo, a hkrati preverila, ali je mogoč odklop zgolj za sporni del objekta. »Poiskali bomo rešitev, da bi se izognili popolnemu odklopu z vodovodnega omrežja. Brez vode na celotnem objektu ostanemo brez hidrantnega sistema in torej brez osnovne požarne varnosti,« nam je povedal Šimenc.

Vrhniška občina si na vso moč prizadeva, da bi Kemis po požaru izgnala s svojega ozemlja. To je bila ena ključnih točk predvolilnega programa župana Danijela Cukjatija.

Kemisova vloga za legalizacijo obnovljenih objektov še vedno ni prestala upravnega postopka. »Vlogo za legalizacijo smo vložili septembra lani. Upravna enota na Vrhniki ni želela izdati gradbenega dovoljenja in je odločanje odstopila ministrstvu za okolje in prostor. Ministrstvo, ki nima zakonske podlage za izdajanje gradbenih dovoljenj, je vlogo vrnilo upravni enoti. Tam so se nato pritožili neposredno na vlado. In vlada je pred dvema tednoma odločila, da je za postopek pristojna upravna enota. Neko odločitev bodo morali sprejeti.«

Šimenc je prepričan, da je zakon na njihovi strani. »Če bi se mi zdel izvedljiv scenarij, da nas občina z zakonitimi sredstvi lahko izžene, bi že obupal in dvignil roke.«

Medtem ko odhajajoči okoljski minister Simon Zajc precej medlo zagotavlja prizadevanja za »varovanje okolja v okviru zakonskih možnosti«, bo zanimivo videti, kako se bosta z zagato spopadla nova vlada in njen predvideni okoljski minister Andrej Vizjak. Vrhniški župan je namreč, tako kot Vizjak, član stranke SDS.