Izredne razmere, izredni ukrepi

Življenje v času izolacije, koronavirusa in izrednih ukrepov omogoča, da oblast po tihem, ko nihče ni pozoren, na hitro uvaja ukrepe, ki bi bili v normalnih razmerah plod daljše, demokratične razprave, nekateri izmed njih pa bi naleteli na politično nasprotovanje. Tako želi nova vlada na hitro sprejeti protikrizne interventne zakone, pri katerih bi se razprava in možnost vlaganja zakonskih dopolnil v parlamentu zmanjšali na minimum dopustnega. Že tako je sporočila, da bo potrebnih 400 milijonov evrov za boj proti epidemiji zbrala s 30-odstotnim proporcionalnim zmanjšanjem izdatkov za vse neposredne proračunske uporabnike. Začasno bo vlada v času, ko večina drugih držav spodbuja javno porabo, zadržala izvrševanje proračuna pri izdatkih za blago in storitve, subvencijah, transferjih nepridobitnim organizacijam in ustanovam, pri drugih tekočih in domačih transferjih (brez stroškov dela), pri tekočih transferjih v tujino ter investicijskih odhodkih in investicijski transferjih …

Vlada se je sicer kasneje popravila in sporočila, da ni sprejela 30- odstotnega zmanjševanja izdatkov proračuna: »Denar iz tistih postavk proračuna, kjer še niso bile izpolnjene pogodbene obveznosti, ki bi jih bilo že treba plačati, bil je pa ta denar za to rezerviran, se je usmeril v proračunsko rezervo.« A to je vsebinsko enako.

Vlada želi v času izrednih razmer začasno, brez prave razprave in ekonomske utemeljitve uvesti nov ZUJF, ki bo v veljavi vsaj, dokler ministrstvo za finance ne pripravi rebalansa proračuna. Ta bo pokazal, kakšne so politične prednostne naloge nove vlade. Poenostavljeno to pomeni uvajanje vojne ekonomije. Hkrati pa bi vlada rada imela tudi pooblastilo za neomejeno »prerazporejanje pravic porabe v sprejetem proračunu«.

Prejšnji teden, na začetku epidemije koronavirusa, so bila v parlamentu opravljena zaslišanja kandidatov za resorne ministre in ministrice. Med predstavitvijo Boštjana Koritnika (SMC), kandidata za ministra za javno upravo, se je oglasil poslanec SDS Branko Grims in ponovil svoje besede iz leta 2018. Tudi dve leti kasneje razmišlja enako, kot je takrat. Dejal je, da bi morali opustiti ali vsaj omejiti financiranje tistim nevladnim organizacijam, »ki so utemeljene na LGTB-ideologiji, kot je Mirovni inštitut, in kar sem izrecno poudaril, ki pomagajo ilegalnim migrantom pri vdoru na ozemlje republike Slovenije. Kar pomeni, da delajo škodo.«

Kar govori Grims, je neumnost. Mirovni inštitut in z njim povezane organizacije niso utemeljeni na LGBT-ideologiji – pa tudi če bi bili, če bi taka ideologija sploh obstajala, to ni bistveno. Mirovni inštitut je znanstveni zavod, ki preučuje polja politike, človekovih pravic in manjšin, medijev, spola in kulturne politike. Vprašanje enakosti ne glede na spol, raso, jezik, vero, politično prepričanje ali katerokoli drugo osebno okoliščino je v Sloveniji ustavna kategorija, zakon pa tudi izrecno prepoveduje diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti.

Politični napadi na znanstvene institucije, redno jih doživlja tudi Fakulteta za družbene vede, imajo dvojno funkcijo. Politika, oblast želi utišati kritične in neodvisne posameznike, ki opozarjajo na napake te oblasti, hkrati pa so te organizacije v očeh podpornikov takšne politike priročni krivci za prave ali izmišljene družbene težave.

Ljubljanski Mirovni inštitut je v devetdesetih letih pomagala ustanoviti fundacija Georgea Sorosa, ki je po mnenju madžarskega premiera Viktorja Orbána eden od največjih sovražnikov madžarske države in evropske kulture. Orbán je naredil natanko to, kar napoveduje Grims. Najprej je zmanjšal proračunska nakazila nekaterim nevladnim organizacijam, potem pa jih je kratko malo prepovedal. Zaradi njegovega pritiska se je iz Budimpešte na Dunaj umaknila ugledna Srednjeevropska univerza. Grims in Janša mislita smrtno resno. Kot smo že zapisali, je zaradi epidemije (začasno in delno) že ustavljeno financiranje nevladnih organizacij.