Poligraf za grafe

V času kriznih razmer, ko smo ljudje poklicani k žrtvovanju osebnih svoboščin za zaščito skupnosti, so ažurne in verodostojne informacije ključne za ohranjanje mirnosti. »V vsaki krizni situaciji so ključne dobre informacije. Informacije vplivajo na občutek varnosti,« pravi psihologinja dr. Mateja Štirn.

Natančni podatki so ključni tudi za obvladovanje razmer, za sprejemanje pravilnih ukrepov. »V odsotnosti zanesljivih podatkov se moramo zanašati na ugibanja in predvidevanja,« pravi dr. Maja Pohar Perme, predstojnica Inštituta za biostatistiko in medicinsko informatiko pri ljubljanski Medicinski fakulteti.

Pomanjkanje zanesljivih podatkov je sicer trenutno problem v vseh državah. Praktično nobena država ni sposobna slediti in testirati vseh potencialno okuženih. »Prvi problem je nepoznavanje dejanskega števila okužb. Vemo samo to, da tega števila ne poznamo. Nimamo pojma o številu asimptomatskih primerov.«

Omejeni podatki, ki so na voljo, se med posameznimi državami zelo razlikujejo in onemogočajo ustrezno primerjavo. »Razponi pri posameznih podatkih, denimo za smrtnost ali delež hospitaliziranih, so ogromni in jih ni mogoče pojasniti zgolj z demografsko strukturo ali morebitnim različno hudim potekom bolezni v različnih državah.«

Še najbolj povedni so v tem trenutku po besedah dr. Maje Pohar Perme podatki o številu hospitaliziranih in številu bolnikov na intenzivni negi. »Te številke so, vsaj za Slovenijo lahko to zagotovo trdim, zelo zanesljive. Naraščanje števila potrjenih primerov je dosti manj poveden podatek, ker je jasno, da vseh ne zaznamo, poleg tega pa se strategija izvajanja testov prilagaja razmeram.«

Glede zbiranja in analize podatkov v Sloveniji sicer vlada precejšnja zmeda. Nacionalni inštitut za javno zdravje, ki ima največ strokovno usposobljenih ljudi za spremljanje zdravstvene statistike, je bil z nastopom nove vlade dodobra odrezan od kriznega odzivanja in komunikacije z javnostjo. Na svoji spletni strani objavlja zgolj podatke o številu testiranj in potrjenih okužb po dnevih, v zadnjem tednu jim je dodal tudi razrez potrjenih okužb po občinah, spolu in starosti.

A kot opozarja dr. Maja Pohar Perme, nam ti podatki zaradi velike negotovosti glede števila neodkritih primerov okužb ne morejo veliko pomagati. Podatke, ki imajo v tem trenutku največjo informativno vrednost, o številu hospitaliziranih ljudi in številu bolnikov, ki se morajo zaradi težkega poteka bolezni zdraviti na intenzivnih oddelkih, zbira ministrstvo za zdravje, vsakodnevno pa so objavljeni na uradni vladni spletni strani.

Podatki so prikazani tudi v obliki grafov. Tu pa se zaplete. Grafi s podatki o številu hospitaliziranih in sprejetih na intenzivno enoto, ki jih objavlja vlada (glej sliko), so, milo rečeno, čudni. Krivulji namreč nakazujeta na eksponentno rast. To bi lahko bil razlog za skrb, da bi epidemija utegnila potekati po italijanskem scenariju, a dejanske številke po dnevih temu ne pritrjujejo.

Eksponentno strašenje

Za mnenje o tovrstnem prikazovanju podatkov smo se obrnili na strokovnjake za statistiko. Vsi po vrsti so nam odgovorili, da so ti grafi šolski primer napačnega podajanja statističnih informacij.

»Če bi tak graf pripravili moji študentje statistike, bi ga lahko ovrednotil le kot eleganten zmazek,« nam je odgovoril dr. Andrej Blejec, profesor statistike z ljubljanske Biotehniške fakultete. »Na žalost so take stvari kar pogoste, saj tehnologija tudi nestrokovnjakom omogoča, da skozi dve točki potegnejo kakršnokoli všečno krivuljo.« Graf s krivuljo namreč nakazuje potek med dvema dnevoma, ne upošteva pa vmesnih vrednosti. Zato je, poudarja Blejec, krivulja, ki povezuje začetno in končno točko, povsem arbitrarna in nima nobene povezave z realnostjo.

Po mnenju profesorja statistike dr. Jake Smrekarja s Fakultete za matematiko in fiziko je prikaz trenda s takima krivuljama »milo rečeno nespreten, kar je še posebej nerodno pri tako resni zadevi«.

»Če bi tak graf pripravili moji študentje statistike, bi ga lahko ovrednotil le kot eleganten zmazek.« – Profesor statistike dr. Andrej Blejec, Biotehniška fakulteta

Če imamo na grafu samo dve točki, opozarja dr. Maja Pohar Perme, lahko vmes potegnemo kakršnokoli črto hočemo. »Nikakršnega sledu ni o eksponentni rasti. Ne vem pa, ali je bil namen avtorjev prestrašiti javnost.«

Treba se je zavedati, poudarja dr. Mojca Bavdaž, profesorica statistike na ljubljanski Ekonomski fakulteti, da z vsakim grafikonom prenašamo tudi sporočilo. »Če vidim počasno rast števila primerov na intenzivni negi, bi kdo lahko pomislil, da so ukrepi proti epidemiji pretirani, in se začel drugače obnašati. Seveda pa ne mislim, da je strašenje ustrezen pristop – s tem se samo izgublja kredibilnost. Prava pot je v transparentnosti.«

Najostreje se je odzval njen kolega dr. Marko Pahor. Iz dostopnih podatkov namreč po njegovih besedah izhaja, da je rast vseh ključnih kazalnikov linearna, ne pa eksponentna. »Vladna komunikacija je namerno zavajajoča, o tem ni dvoma, za to sta pa možni dve razlagi: ker gre za nevidnega sovražnika, je treba prenapihniti dejansko stanje, da v resnici ne pride do izrednih razmer, kot so jim priča v Lombardiji. Ali pa nekomu pač paše, da pod pretvezo umetno ustvarjenih izrednih razmer potepta vse demokratične procese.«

Kot pravi, ni privrženec teorij zarote, zato misli, da je dejanski razlog zmes obojega, trenutno morda bolj drži prva razlaga. »Če pa se bodo ukrepi proti epidemiji dejansko zaostrovali, pri čemer je iz vseh podatkov jasno, da to v tem trenutku nikakor ni potrebno, potem bom postal pristaš teorije zarote.«

Z ministrstva za zdravje so nam odgovorili, da se zavedajo težav pri sporočanju podatkov. »Te težave sproti odpravljamo in si prizadevamo, da v čim krajšem možnem času izboljšamo kakovost podatkov.« Ob tem pojasnjujejo, da ministrstvo podatke le zbira. »Za objavo podatkov in njihov grafični prikaz pa skrbijo na Uradu vlade za komuniciranje.«