Spomnite se ploskanja

Priznam. V naslednjih nekaj stavkih se bom ponavljal. Hkrati pa priznam, da mi je prav vseeno, če ima kdo s tem težavo. Kajti to raziskavo bom ponavljal in ponavljal in ponavljal. Dokler bo treba. Katero raziskavo sem torej že večkrat omenjal in jo še bom? Raziskavo organizacije NEF (New Economics Foundation) izpred nekaj več kot deset let, ki je merila družbeni učinek (»social value«) posameznih poklicnih skupin. Raziskava je ugotovila, da vodilni bankirji z vsakim ustvarjenim funtom uničijo sedem funtov družbene vrednosti. Čistilke v bolnišnicah pa po drugi strani z vsakim pridelanim funtom ustvarijo več kot deset funtov družbene vrednosti. Delavci v pridelavi odpadkov z vsakim pridelanim funtom ustvarijo dvanajst funtov družbene vrednosti.

Pred nekaj tedni, torej še v času predkoronske realnosti, je k nam prišla čistilka. Delodajalec ji je pripravil novo pogodbo o zaposlitvi. Znesek osnovne plače: 574,79 evra. Bruto. Prag tveganja revščine v Sloveniji v letu 2019: 662 evrov. Neto. Se še spomnite januarske razprave o novem znesku minimalne plače? Ali pa recimo izjave Sonje Šmuc iz Gospodarske zbornice Slovenije o »bogatih revežih« na 700 evrih? No, nekaj dni za čistilko z manj kot 600 evri osnovne mesečne plače se je oglasil varnostnik in pokazal januarski plačni izpisek. Osnovna plača? Manj kot 400 evrov. Dodatek do minimalne plače je bil za okoli 150 evrov višji kot osnovna plača delavca. Ja, res. Bogati reveži. Najnižja osnovna plača v tekstilni industriji je 433,26 evra. Najnižja osnovna plača v dejavnosti trgovine je 576,65 evra. Najnižja osnovna plača v gostinstvu je 504 evre. Najnižja osnovna plača v poštnih in kurirskih dejavnostih je 584,91 evra. Najnižja osnovna plača v komunalni dejavnosti je 521,77 evra. Najnižja osnovna plača v gradbeni dejavnosti je 480,13 evra. Najnižja osnovna plača v kmetijski in živilski industriji je 534,01 evra. Najnižja osnovna plača v javnem sektorju je 440,39 evra. Ponavljam, prag tveganja revščine v Sloveniji v letu 2019: 662 evrov.

Prišel je koronavirus. Tekmuje se, kdo bo bolj ploskal požrtvovalnim delavcem v zdravstvu. Trgovini. Komunali. Dostavi. Čiščenju. Gradbeništvu. Živilski in tekstilni industriji. Proizvodnji. In tako dalje. Vlada spiše, da se »vzpostavi sistem nagrajevanja zaposlenih in aktiviranih v kritičnih dejavnostih v času epidemije preko dodatka za nevarno delo in dodatne obremenitve«. Letijo #solidarnost. Res ploskate, politični odločevalci? Tudi vi ploskate, delodajalci? Vi, ki ste aktivno vzpostavili »sistem«, s katerim ste prav te delavce, s katerimi bi se slikali, če ne bi bilo te preklete korone, spravili vsak mesec v revščino. Vi, ki ste aktivno vzpostavili »sistem«, s katerim ste ogromno teh delavcev, ki jim zdaj ploskate, zavestno spravili iz javnega sektorja v »zunanjo storitev«, ki jo naročate prek sistema javnih naročil. Vi, ki ste aktivno vzpostavili »sistem«, v katerem plavajo kriminalci, ki zlorabljajo čas koronavirusa za nezakonito odjavljanje delavcev iz socialnih zavarovanj. Vi, ki ste aktivno vzpostavili »sistem«, v katerem so menedžerji z varne razdalje (domače) pisarne že kar nekaj delavcev poslali domov s polovico plače, s »sporazumom o odsotnosti z dela brez nadomestila plače« ali pa so jim podelili »sporazum o prenehanju delovnega razmerja« ( juhu, z enim podpisom sem se rešil odpovednega roka in odpravnine!).

Politiki. Izmenjujete se pred mikrofoni. Plačali bomo prispevke za delavce na čakanju. Delavcem, ki v času epidemije izgubijo zaposlitev, bomo od prvega dne uredili denarno nadomestilo. Bolniško nadomestilo bo plačala država od prvega dne dalje. Za tiste delavce, ki nas kličejo iz minute v minuto, potem ko so jim že podelili odpovedi in neplačane dopuste, pa ni predvideno prav nič. Razen #solidarnost.

Prišel je koronavirus. In zdaj se prav tekmuje, kdo bo bolj ploskal požrtvovalnim delavcem v zdravstvu. Trgovini. Komunali. Dostavi. Čiščenju. Gradbeništvu. Živilski in tekstilni industriji. Proizvodnji. In kaj ste prej govorili o njih?

Vsi ti delavci, ki opravljajo izjemno družbeno, pravzaprav skupnostno delo (ponavljam – glej zgoraj omenjeno raziskavo) in ki jim vsi vi politiki danes postavljate spomenike, bi si že zdavnaj zaslužili veliko več kot ploskanje. Zato jim dodelite najnižje osnovne plače v višini minimalne plače. Kot trajen ukrep. Ne kot korona ukrep. Saj danes razumete, zakaj? Ali se pač ne boste mogli upreti sami sebi in boste takoj po koncu koronske realnosti objavili nov zakon o uravnoteženju javnih financ ( ja, vsi se spomnimo te kratice – ZUJF) in z vidnim olajšanjem prešli nazaj na razpravo o »tistih, ki si zaslužijo pomoč«? Saj je že (takrat še) kandidat za ministra za delo Janez Cigler Kralj na zaslišanju pred matičnim odborom v državnem zboru pred dvema tednoma rekel, da bo ena izmed njegovih prednostnih nalog »izpostaviti bolj moderen in bolj življenjski sistem socialnih pomoči, vključno s preprečevanjem zlorab«. Govoril je o teh istih ljudeh, ki jim danes ploskate.