27. 3. 2020 | Mladina 13 | Politika
Kdo bi že rad zasebno zdravstvo?
Čestitke slovenskemu javnemu zdravstvu!
© UKC Ljubljana
Danes ni več nobenega dvoma: največje težave pri spoprijemanju s koronavirusom imajo tiste razvite države, ki so v preteklosti privatizirale javne zdravstvene sisteme. Šibek javni zdravstveni sistem ima na primer Italija. Enako velja za Španijo, kjer je socialistična vlada že na začetku širitve okužb s koronavirusom uvidela problem in se hitro odzvala ter začasno nacionalizirala vse zasebne bolnišnične in druge zdravstvene zmogljivosti. A težava ni le privatizacija samega zdravstvenega sistema, ampak tudi privatizacija financiranja zdravstva oziroma zdravstvenega zavarovanja. V Nemčiji že ugotavljajo, da je sicer dober zdravstveni sistem pri njih – dober v primerjavi z drugimi državami – najbolj načet zaradi načina financiranja prek zasebnih zavarovalnic, seveda pa tudi zaradi velikega deleža zasebnih bolnišnic in načina, kako se v njih lotevajo zahtevnejših in dražjih posegov: pač tako, da jih prepuščajo javnemu sistemu. S stroški vred. »Bolnišnice se pripravljajo, praznijo oddelke, šolajo medicinsko osebje.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
27. 3. 2020 | Mladina 13 | Politika
© UKC Ljubljana
Danes ni več nobenega dvoma: največje težave pri spoprijemanju s koronavirusom imajo tiste razvite države, ki so v preteklosti privatizirale javne zdravstvene sisteme. Šibek javni zdravstveni sistem ima na primer Italija. Enako velja za Španijo, kjer je socialistična vlada že na začetku širitve okužb s koronavirusom uvidela problem in se hitro odzvala ter začasno nacionalizirala vse zasebne bolnišnične in druge zdravstvene zmogljivosti. A težava ni le privatizacija samega zdravstvenega sistema, ampak tudi privatizacija financiranja zdravstva oziroma zdravstvenega zavarovanja. V Nemčiji že ugotavljajo, da je sicer dober zdravstveni sistem pri njih – dober v primerjavi z drugimi državami – najbolj načet zaradi načina financiranja prek zasebnih zavarovalnic, seveda pa tudi zaradi velikega deleža zasebnih bolnišnic in načina, kako se v njih lotevajo zahtevnejših in dražjih posegov: pač tako, da jih prepuščajo javnemu sistemu. S stroški vred. »Bolnišnice se pripravljajo, praznijo oddelke, šolajo medicinsko osebje.
Večja težava so zasebne bolnišnice, ki nočejo sproščati postelj in še vedno gledajo na dobiček«, je ta teden o stanju v Nemčiji povedal Trampuž. »Kar se Slovenija lahko iz tega nauči, je: ne privatizirati zdravstva, ker tako zdravstvo ne bo pripravljeno na razmere, kot je pandemija.«
No, najhuje na razvitem Zahodu je v ZDA, kjer je zdravstvo za posameznika izjemno drago in tako rekoč popolnoma zasebno. Dostopnost zdravniške pomoči pri okužbi s koronavirusom je zelo omejena, vezana na kakovost sklenjenega zavarovanja (ki je še vedno ena najdobičkonosnejših panog), doplačila pa znašajo od 2000 do 30 tisoč dolarjev (višji znesek seveda za tiste s slabšim zavarovanjem). Velik del Američanov ima sklenjeno le bolj osnovno zavarovanje, zato trepeta pred okužbo in se umika v oddaljene predele, več kot 48 milijonov ljudi (z nezakonitimi priseljenci vred) pa sploh ni zavarovanih. Kako težke so razmere v državah s pretežno zasebnim zdravstvenim sistemom, pove podatek, da celo v Veliki Britaniji, zibelki neoliberalizma, razmišljajo o začasni nacionalizaciji zasebnih zdravstvenih zmogljivosti in njihovi vključitvi v škrbasto javno zdravstvo.
Morda bi morali že zdaj pripravljati dokumentarni film o tem, kako dobro pripravljen je slovenski zdravstveni sistem pričakal širitev koronavirusa med prebivalstvom – za tisti čas, ko bodo politične stranke, ki ves čas vztrajajo, da le privatizacija prinaša učinkovitost v zdravstvu, nadaljevale poskuse postopne privatizacije javnega zdravstva. Glavni sta SDS in NSi. V postopku v državnem zboru je še vedno zakon, ki ga je pripravila Zdravniška zbornica, vložila pa Nova Slovenija in predvideva nove korake privatizacije zdravstvenega sistema. Poleg tega ne smemo pozabiti, da je prav na točki spremembe zdravstvenega zavarovanja iz delno privatiziranega nazaj v javnega (s prenosom dopolnilnega zavarovanja na javni zdravstveni zavod) padla prejšnja koalicijska vlada, stranke sedanje koalicije pa so se prvič javno poenotile ravno pri obrambi zasebnih zavarovalnic.
Jih bodo še vedno branile? Še vedno mislijo, da je prav, da si tri zavarovalnice na leto razdelijo 50 milijonov za pošiljanje položnic državljanom? Naj to danes razložijo državljanom in zlasti zdravstvenemu osebju. Kako drugače bi bilo, če bi vsakoletnih 50 milijonov evrov, ki si jih obračunajo zasebne zavarovalnice, zadnjih 17 let končalo v zdravstvenem sistemu?
Vlada v boju zoper učinke prihajajoče gospodarske krize tudi še ni predlagala, da bi prebivalce oprostili plačevanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Čeprav danes tako rekoč nihče ne uporablja storitev, ki jih to zagotavlja, saj zaradi koronavirusa velik del dejavnosti zdravstva stoji. Kako to? Toliko velikih besed, a zasebne zavarovalnice so pač tudi pri nas nedotakljive.
No, seveda bi lahko na poziv k prekinitvi obračunavanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja kdo rekel, da zdaj pa zdravstvu res ne gre jemati denarja, ker bo po pandemiji prišel čas, ko bo treba opraviti vse, kar danes stoji. Res je. A vlada je hkrati mirno predvidela, da bo del razbremenitev gospodarstva v kriznem obdobju nosil javni zdravstveni zavod ZZZS, saj je med vladnimi ukrepi tudi oprostitev plačevanja prispevkov za zdravstvo.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.