Vlada posega v elementarne ustavne pravice

Epidemija ne sme biti razlog za ukinitev ustavnih pravic, pravijo na uradu informacijske pooblaščenke

S predlogom zakona, ki bi policiji omogočil sledenje mobilnih telefonov in s tem gibanja državljanov ter prepoznavo oseb po fotografijah in tudi razširjene možnosti vstopa v tuje stanovanje, poudarjajo na uradu informacijske pooblaščenke, so bili seznanjeni iz medijev. Vlada jih o tem ni nič vprašala. Vseeno pa odgovarjajo, zakonodajalca pozivajo, da členov 103 in 104 zakona o interventnih ukrepih, ki bi omogočila sledenje državljanom, »v predlagani obliki ne podpre«.

»Razumemo nujnost ukrepov v nastali izredni situaciji epidemije, vendar pa ta hkrati ne sme postati izgovor za ukinitev Ustave RS in temeljnih pravic, ki jih ta določa. Vsekakor bi se o navedenem predlogu predlagatelj in zakonodajalec nujno morala posvetovati tudi z Varuhom človekovih pravic. Prav tako pa pogrešamo tudi konkretne utemeljitve in argumente zdravstvene stroke in epidemiologov, ali je dejansko nujno treba razširiti vsa temeljna pooblastila policije na tako široke namene ter slediti gibanju posameznikov,« opozarjajo v uradu informacijske pooblaščenke.

103. člen predlaganega zakona širi pooblastila policistov glede izvajanja prepoznav oseb po fotografijah, vstopa v tuje stanovanje in druge prostore ter začasnega omejevanja gibanja oseb. »Pooblastilo iz člena 103 pomeni dejansko širitev pooblastila policistov do te mere, da lahko zajamejo potencialno celotno prebivalstvo Republike Slovenije in v praksi pomenijo vzpostavitev policijske države,« pravijo na uradu pooblaščenke.

»Pooblastilo iz člena 103 pomeni dejansko širitev pooblastila policistov do te mere, da lahko zajamejo potencialno celotno prebivalstvo Republike Slovenije in v praksi pomenijo vzpostavitev policijske države.«

104. člen pa podeljuje policistom pooblastilo za sledenje posameznikom tako, da se sledi lokaciji mobilnih telefonov in sicer brez odredbe sodišča. Glede tega na uradu pojasnjujejo: »To pomeni resen poseg v temeljno ustavno pravico posameznikov do komunikacijske zasebnosti in varstva osebnih podatkov v nasprotju z določbami 23. člena ustave, ki za tak poseg zahteva sodno odredbo. Dodatno zaskrbljujoč je poskus predlagatelja, da tak poseg opraviči s pridobivanjem soglasja posameznika. Že sama vsebina soglasja, ki de facto izključuje možnost preklica soglasja in vsebuje številne obveznosti in prepovedi za prizadetega posameznika, kaže na to, da gre za pravno zlorabo pojma soglasje.«

104. člen pa podeljuje policistom pooblastilo za sledenje posameznikom tako, da se sledi lokaciji mobilnih telefonov in sicer brez odredbe sodišča.

Na koncu na uradu informacijske pooblaščenke, da ne govorijo na pamet, akademsko, teoretično, pač pa na podlagi izkušenj: »Ni malo primerov iz naše pretekle inšpekcijske prakse, ko je policija podatke pridobivala nezakonito (npr. IMSI lovilci, lokacijski in prometni podatki, policijski nadzor nad bivšim ministrom za javno upravo), jih hranila predolgo (DNK podatki), ob tem pa se konstantno vrstijo neupravičeni vpogledi policistov v zbirke osebnih podatkov posameznikov brez kakršnekoli pravne podlage. Vse to kaže na izredno velika tveganja predlaganih ukrepov, celo izničenje načela delitve oblasti, ko bi lahko dejansko teoretično izvršilna veja oblasti preko policije stalno nadzorovala vse prebivalce Slovenije.«