Prešernova Zdravljica postala del evropske kulturne dediščine

Doslej so podelili znak evropske dediščine že 48 znamenitostim, iz Slovenije sta ga prejeli partizanska bolnica Franja in cerkev Sv. Duha na Javorci

Evropska komisija je 31. marca podelila znak evropske dediščine desetim znamenitostim, ki pričajo o evropskih idealih, vrednotah, zgodovini in povezovanju. Med prejemniki je tudi Prešernova Zdravljica, ki med drugim opeva svobodo in sožitje med narodi, so sporočili iz Bruslja. Sedma kitica pesmi Franceta Prešerna na melodijo istoimenske zborovske skladbe Stanka Premrla je bila leta 1991 izbrana tudi za slovensko himno.

Ob 30. obletnici sprejetja zakona o slovenski himni je zgodovinar Božo Repe za STA dejal, da Prešernova Zdravljica, ki je v osnovi napitnica, sodi med redke "nebojevite" himne, na katere so vplivale ideje francoske revolucije in svobodomiselnosti ter združujejo nacionalno idejo z internacionalizmom. "Slovenska himna torej zavrača vojne in prepire in poudarja povezanost in prijateljstvo med narodi. Čeprav je pesem nastala davnega leta 1844, je vedno znova aktualna. Še posebej v današnjem kriznem času, ko je znova na preizkušnji humanizem, domači in internacionalni." 

Zc7aLyhZ94c

Prejemnik je izbrala neodvisna žirija med kandidati, ki so jih predlagale države članice EU. Doslej so podelili znak evropske dediščine že 48 znamenitostim, iz Slovenije sta ga do sedaj prejeli partizanska bolnica Franja in cerkev Sv. Duha na Javorci.

Prešernova Zdravljica, ki je v osnovi napitnica, sodi med redke "nebojevite" himne, na katere so vplivale ideje francoske revolucije in svobodomiselnosti ter združujejo nacionalno idejo z internacionalizmom.

Znak evropske dediščine je od leta 2011 ukrep EU, ki temelji na medvladni pobudi iz leta 2006. Dodeli se krajem, ki imajo simbolično zgodovinsko vrednost v procesu evropskega združevanja. Njegov namen je prispevati h krepitvi občutka pripadnosti skupnemu kulturnemu območju, k spodbujanju medkulturnega dialoga in vzajemnega razumevanja ter povečanju vrednosti kulturne dediščine.

Znak evropske dediščine se dodeli krajem, ki imajo simbolično zgodovinsko vrednost v procesu evropskega združevanja.

Za znak evropske dediščine se lahko potegujejo vse države članice EU, ki so tudi članice programa Ustvarjalna Evropa. Podeli se v treh kategorijah: za spomeniško območje, nacionalno tematsko spomeniško območje in nadnacionalno spomeniško območje.

Postopek za izbiro spomeniških območij poteka v dveh fazah, najprej na nacionalni ravni in nato na ravni EU, je zapisano na spletni strani Center Ustvarjalna Evropa v Sloveniji.