Karantenski dnevnik z druge strani goriškega zidu (3. del)

Kaj se te dni dogaja za slovensko-italijansko mejo? Iz prve roke ... 

23. marec 2020: Pričetek novega tedna. Še dobro, da imamo telefone in druge naprave, ki nas opominjajo kateri dan je. Človek hitro izgubi občutek za čas. Dozdeva se mi, da je danes že štirinajsti dan karantene, ko je vsa država v dremežu. Tudi ljudje so izginili iz ulic in cest. Kot da smo vsi del nekega post-apokaliptičnega filma, ki ga snemajo po celi državi. Če se je kdo zbudil iz kome in danes prižgal televizijo, se verjetno sprašuje: "Kam za vraga so vsi izginili, in kaj hudiča je z ljudmi, da se vedejo tako čudno?"

Vse to je odlično ubesedil Tobias Jones (Observer), ko je zapisal, da je “država, ki je vajena osebnih kontaktov, zdaj obsedena z vzdrževanjem medosebne razdalje.” Ljudje so postali res obsedeni s preventivnimi ukrepi. Če te slučajno srečajo na ulici, se te v širokem loku ognejo, ker pač vsakdo predstavlja potencialni vir okužbe. Nekaj povsem nepredstavljivega v “normalnih” časih, ko si lahko bil presrečen, če je človek, ki je stal za teboj v vrsti na blagajni, bil oddaljen več kot nekaj deset centimetrov in ti tako ni dihal za vrat.

Če je večina ponotranjila karanteno in spoštuje vse “začasne” omejitve, pa to seveda ne velja za vse. Policisti, orožniki in lokalni policisti so v zadnjih desetih dneh izvedli več kot dva milijona kontrol. Izrekli pa so 100.000 glob za ljudi, ki so kršili predpise. Ker so odšli od doma brez upravičenega razloga, ker niso bili v domači občini, ker so bili predaleč od doma (nek tip naj bi v Rimu šel v trafiko, ki se je nahajala 20 kilometrov od njegove hiše), ker so posedali na klopcah v parku, ker so bili preblizu drugim sprehajalcem, tekačem ali kolesarjem, ker niso ostali doma, kljub temu, da so brezdomci in pač nimajo strehe nad glavo. Ker pa kontrola na tleh ne zadošča, bodo v prihodnjih dneh začeli nadzirati ljudi z droni.

24. marec 2020: V večernih urah prejšnjega dne, so tri ministrstva objavila ad hoc razpis pod sloganom “Innova per l’Italia” (Inoviraj za Italijo). Z razpisom želijo poiskati ustrezne rešitve na področju tehnologije, raziskav in inovacij v želji po zajezitvi nadaljnjega širjenja covid-19. Razpis sestavljajo tri sklopi: preventiva, diagnostika in zdravljenje ter nadzor. Prva dva sklopa predvidevata, da podjetja, univerze, raziskovalne skupine, inštituti, fundacije, društva, konzorciji, kooperative predlagajo ustrezne rešitve s področja reorganizacije dela ter iskanja inovativnih rešitev za proizvodnjo zaščitnih mask in respiratorjev. Skrb, pomisleke in dvome vzbuja predvsem tretji sklop, tj. nadzor.

Ministrstva želijo, da podjetja, univerze, raziskovalne skupine, inštituti, fundacije, društva, konzorciji, kooperative poiščejo “tehnološke rešitve, ki v skladu z veljavno zakonodajo, omogočajo ali lajšajo nadzor in kontrolo covid-19.” Nadalje dodajajo, da iščejo “tehnologije in orodja za nadzor, lokalizacijo in upravljanje izrednih razmer.” Italija želi vpeljati aplikacije s katerimi bi lahko nadzirali širjenje okužbe po vzoru Kitajske in Singapurja. Ampak to je lahko le uvertura v policijsko in avtoritarno državo, v represiven režim in popoln nadzor ljudi. Povedano drugače, ko bo pandemije konec bo imela država že pripravljeno orodje, ki bo omogočalo totalni nadzor nad državljani.

Okej, tudi če pristanemo na diskurz, da je nadzor potreben z vidika zaustavitve pandemije, pa je takšna vladna poteza povsem nesprejemljiva z gledišča posega v zasebnost in v temeljne človekove pravice. Si res želimo prostovoljno odstopiti svoje podatke državi? Vse v imenu varnosti? Tako, kot plakati Lige obljubljajo, da bodo za našo varnost in varnost naših otrok poskrbeli z namestitvijo varnostnih in nadzornih kamer po vsej državi, v parkih, po ulicah, v trgovinah. Ne, hvala, ampak v državi popolnega nadzora si ne želim živeti. V državi kjer me na vsakem koraku spremljajo kamere, kjer telefon policiji neprestano javlja mojo lokacijo, kjer varnostno obveščevalne službe že vedo kje bom jutri, kaj bom jedel itd.

Seveda ne gre za tehnologijo, ki nas čaka v neki oddaljeni, post-apokaliptični prihodnosti, pač pa je že tu. Wired Italija je analiziral in podrobno predstavil tri že obstoječe aplikacije, ki omogočajo sledenje in nadzor širjenja okužb, ki so jih razvili italijanski programerji. Ni vprašanje, če bo ta tehnologija sploh zaživela na nacionalni ravni. Vprašanje je le: kdaj se bo to zgodilo?

Mednarodni olimpijski komite je končno oznanil, da bodo prestavili letošnje igre, ki bi potekale v poletnem Tokiu. Po odpovedi udeležbe s strani kanadskih in avstralskih športnikov, je organizacijski odbor preprečil nadaljnjo blamažo ter potegnil edino razumno potezo v tem času. Kdaj bodo olimpijske igre potekale, še ni znano, ampak skoraj gotovo šele prihodnje leto. Vsekakor, odločitev, ki gre v prid zdravja športnikov in gledalcev.

25. marec 2020: Danes piha tako močna burja in zelo je hladno, zdi se nemogoče, da je bilo še nekaj dni nazaj povsem poletno in vroče. Namesto pomladi smo dobili zimo. Čez noč se je vrnila zima. Še lažje bo ostati doma, za to pa skrbijo tudi številni ponudniki brezplačnih vsebin na spletu. Ti kar tekmujejo za našo pozornost, kdo bo uspel ponuditi več vsebin in kdo nas bo več časa zadržal na spletni strani.

Nacionalna televizija Rai je obogatila, dopolnila, posodobila spletno zbirko arhivskega gradiva. Enako je storila slovenska nacionalna televizija. Internazionale, ki sicer tudi prireja predvajanje dokumentarcev po Italiji v “normalnih” časih, je sestavil listo kratkih dokumentarcev, ki jih lahko pogledamo v karanteni. Tudi DiEM je zagnal spletno televizijo, kjer vsak večer obravnavajo posamezno temo z gosti. Danes sta Srećko Horvat in Larry Charles (Seinfeld, Borat) govorila o humorju v času koronavirusa. Naslednji torek pa bo Slavoj Žižek razpravljal o razpotju pred nami: komunizem ali barbarizem.

Odkar smo v karanteni smo 24 ur na dan priklopljeni na vse mogoče naprave. Na računalnik, telefon, televizijo, tablico, igralne konzole, bralnike. Če nismo vseskozi priklopljeni, lahko še kaj zamudimo. FOMO (fear of missing out) je v karanteni še izrazitejši. Niti sekunde ne smemo zamuditi, četudi gre za že sedmo novinarsko konferenco v posameznem dnevu. Tudi sam sem od začetka karantene neprestano posodabljal spletne strani ali odpiral aplikacije z novicami. Danes pogledam novice iz zunanjega sveta le dvakrat dnevno. Tako se lažje osredotočim na stvari, ki me razveseljujejo in pomagajo pri nadzorovanju stresa, anksioznosti in tesnobe.

26. marec 2020: V Italiji je za posledicami koronavirusa umrlo že 39 zdravnikov. Okuženi so tudi številni zdravstveni delavci, a vlada se je odločila, da brisov medicinskemu osebju ne bo več jemala. Nujno bi morali testirati vse zdravstvene delavce, saj bi le tako lahko zagotovili varne pogoje dela ter tako učinkovito reševali življenja, tako pacientov, kot tudi zdravnikov in medicinskih sester.

Politiki še vedno uporabljajo le vojaško retoriko in vojni diskurz kadar govorijo o koronavirusu. Fraze, kot so “nevidni sovražnik”, “prva bojna linija”, “boj proti virusu”, “vojna”, “fronta” so ustaljeni del diskurza. Tega pa spremljajo še posnetki vojaških letal, ki so v najbolj prizadete regije pripeljala 300 zdravnikov, ki so se prijavili na javni poziv vlade za ustanovitev delovne skupine za boj proti koronavirusu. Posnetki konvoja vojaških tovornjakov, ki iz Bergama odvažajo krste. Posnetki ruskih tovornjakov, ki vozijo zdravila, zaščitno opremo in doktorje. Posnetki kubanskih in kitajskih zdravnikov, ki so priskočili na pomoč.

Človek ima zato zares občutek, da smo v vojni, kjer na pomoč priskočijo zavezniki. Za zmago v vojni s koronavirusom se bo država polastila vseh sredstev. Z odloki na deželni ravni Italija preverja, testira, preizkuša različne pristope upravljanja s pandemijo. Kar se izkaže kot dobra praksa in učinkovit model zajezitve širjenja okužb, se nato prenese še na nacionalno raven.

27. marec 2020: Danes je bil rekorden dan, v zadnjih 24 urah, so po vsej državi zabeležili 969 smrti zaradi koronavirusa. Trend okužb se v zadnjih dneh nekoliko niža, a to še nič ne pomeni. Javni zdravstveni sistem, ki je v zadnjih desetih letih izgubil na desetine milijard evrov na račun “investicij” v zasebno zdravstvo, je še vedno ogrožen. Primanjkuje zdravstvenega osebja, primanjkuje zaščitne opreme za zdravnike in medicinske sestre, primanjkuje postelj v intenzivni negi, primanjkuje respiratorjev. In to na bolj razvitem, severnemu delu Italije. Morebitno poslabšanje na jugu države bi bilo pogubno.

V Neaplju 24 ur na dan gradijo nove bolnišnice po “wuhanskem” receptu. Vlada je že objavila razpis za 500 medicinskih sester, ki bi sestavljale delovno skupino za boj proti koronavirusu v najbolj prizadetih regijah. Zunanji minister Di Maio je sporočil, da bo Italija prejela deset milijonov zaščitnih mask, ki bodo namenjene medicinskemu osebju. Prav na področju zaščitnih mask pa vlada največji kaos.

Zdravstveno osebje tarna, da zaščitnih mask ni dovolj. Medtem pa deželni predsedniki ravnajo po svoje, ne ozirajoč se na izredno stanje v državi. V Furlaniji - Julijski krajini je predsednik Fedriga obljubil, da bo vsak občan dobil dve pralni maski. Ne gre za zaščitne maske, ki jih uporabljajo v bolnišnicah, a vendarle bi jih lahko bolje uporabili. Zakaj se opreme ne pošlje le tistim, ki jo zares potrebujejo? Na primer delavcem v obratih, ki se še niso zaustavili, zaposlenim v živilskih trgovinah, v trafikah, v lekarnah, pa dostavljalcem hrane in paketov, policistom, orožnikom. Zakaj ena dežela med občane razdeli 2,4 milijona zaščitnih mask, če pa je drugod stanje mnogo hujše? Solidarnost med deželami ne obstaja, vsak predsednik gleda le na svojo rit. Zakaj vsakdo dobi dve maski, če pa lahko le en član gospodinjstva nakupuje živila? Okej, lahko so vsi člani gospodinjstva zaposleni v dejavnostih, ki so pomembne za nemoteno delovanje države, ampak v tem primeru, za ustrezno zaščito na delovnem mestu, poskrbi delodajalec.

28. marec 2020: Število vseh smrti povezanih s koronavirusom v Italiji je danes preseglo 10.000. Ampak grdo je govoriti o umrlih, kot o številkah. Vsakdo je imel svojo zgodbo, sorodnike, prijatelje, ki sedaj žalujejo doma, sami in osamljeni. Nekateri celo ne vedo kje so sedaj posmrtni ostanki njihovih bližnjih. Nekateri so izgubili oba starša. Nekateri so izgubili povsem zdrave otroke. Nekateri so izgubili vse sorodnike. Tudi zgodbe ljudi, ki so čez noč izgubili službo, ostali brez vseh prihodkov so pretresljive, težke. Gre za milijone ljudi, ki so v času pandemije izgubili čisto vse. Ampak država zagotavlja, da ljudi ne bo pustila na cedilu. Da ne bodo ostali sami.

Okrog osmih je predsednik vlade Conte imel izredno novinarsko konferenco, kjer je na kratko opisal pripravljene ukrepe in spodbude za ljudi in podjetja. Za reševanje krize naj bi Italija namenila več kot 50 milijard evrov. V naslednjih dneh naj bi predsednik vlade v sodelovanju s strokovnjaki sprejel ustrezne ukrepe za morebitno podaljšanje karantene, dodatne ukrepe ali prepovedi, pač glede na učinkovitost dosedanjih predpisov. Predsednik vlade mora še sprejeti odločitev o podaljšanju karantene, ki je trenutno predpisana le do 3. aprila ter o uvedbi totalne kontrole, kopiji kitajskega ali singapurskega modela spopadanja s koronavirusom.

29. marec 2020: Fokus svetovnih medijev se počasi iz Lombardije in Italije seli proti ZDA. New York je novi Wuhan, nova Lombardija, tam naj bi covid-19 bil še usodnejši. Internacionala populizma spečanega z dogmami prostega trga in privatnega zdravstva, danes, v času pandemije ogroža na milijone ljudi. Trumpi, johnsoni, bolsonari, salviniji so vsak dan bolj groteskni. Koronavirus nam ponuja idealno, zgodovinsko priliko, da zaustavimo pohod takih bleferjev in šarlatanov. Saj se vsi spomnimo Borisa Johnsona, ki je še teden dni nazaj govoril, da “naj se pripravimo na izgubo najbližjih.” Pa Donalda Trumpa, da “bo po Veliki noči vse spet po starem.” Pa športnega tipa Jaira Bolsonara, ki bi covid-19 “prebolel brez težav, morda kot blažjo gripico.” Pa Matteo Salvini, ki karanteno in strah ljudi izrablja za nadaljnjo propagando in obračunavanje z “nesposobnim premierom Contejem” po spletnih kanalih.

Italijanska nogometna zveza je klubom prepovedala vse treninge do konca aprila. S to potezo so na realna tla postavili nekatere lastnike klubov, ki so sanjarili, da bi v njihovih moštvih s treningi pričeli že prihodnji teden. Tudi izpoved Paula Dybale, ki je okužen s koronavirusom, je dovolj zgovorna. Človek, ki je v zelo dobri kondiciji, je že ob manjšem naporu hlastal za zrakom. Kako se šele odzove nekdo, ki se sploh ne ukvarja s telesno aktivnostjo ter ima 30 ali 40 let več? Športni funkcionarji zaenkrat ravnajo mnogo bolj zrelo in odgovorno kot velika večina politikov. Kljub več milijard vrednim izgubam zaradi odpovedi številnih športnih dogodkov. Samo italijanska košarkarska liga naj bi izgubila več kot 40 milijonov evrov zaradi covida-19.

30. marec 2020: Že zjutraj je spet pisal Adriano, slišiva se skoraj vsak dan. Tokrat je poslal povezavo do članka, ki opisuje včerajšnje sramotno dogajanje v “njegovem” Pozzuoliju, mestecu zahodno od Neaplja. Posnetek, ki od nedelje kroži po spletnih kanalih, prikazuje skupino brezbrižnih ljudi, ki je sredi belega dne organizirala zabavo na ulici. Ob zvokih glasbe so nekateri zaplesali, mediji pa poročajo, da je bilo na žurki 50 ljudi. Adriano je še dodal, da nekatere ljudi s posnetka pozna, saj je zabava potekala v neposredni bližini stanovanja njegovih staršev, “približno sto metrov stran.”

Še vedno je v Rimu, kmalu pa naj bi se vrnil domov, v mesto, ki je “v sramoto celi državi zaradi kretenov, ki mislijo, da zakoni zanje ne veljajo.” Župan Pozzuolija je poudaril, da bodo vse udeležence zabave identificirali ter ovadili zaradi kršitve predpisov. Predsednik dežele De Luca pa je že pred dnevi oznanil, da bo vsem, ki bodo organizirali zabave na dom poslal “orožnike z metalci ognja.” De Luca je občanom tudi svetoval naj z zabavami počakajo vsaj dva meseca.

Primer spontane zabave iz Pozzuolija kaže, da je država povsem nemočna ali celo odsotna v posameznih predelih mest. To sivo cono brezvladja uspešno izkorišča predvsem organiziran kriminal, kiv zdravstveni krizi vidi le dober biznis. Z besedami Roberta Saviana (avtor bestsellerjev Gomora, Ničničnič), “pandemija predstavlja idealen teren za mafije.” Posel cveti, ljudje in mediji molčijo, ker vse kar šteje v pandemiji je golo preživetje. Za preživetje pa je pomembno nemoteno zagotavljanje osnovnih storitev in dobrin, torej transport, komunalne storitve, oskrbovanje s hrano in z gorivom, nenazadnje tudi pogrebne storitve. Prav v omenjene storitve je mafija v zadnjih desetletjih investirala ogromno denarja in je danes na teh področjih ključna.

Naloga države mora biti, da s finančnimi injekcijami reši samozaposlene, podjetja, trgovine, tovarne. Če ne bo denarja zagotovila država, ga bo pa zagotovil nekdo drug. Nekdo, ki ima moč in ogromno denarja. Nekdo, ki uničuje življenja hitreje kot covid-19. Nekdo, ki le čaka na stisko ljudi.

31. marec 2020: Danes bi moral biti 22. dan karantene. Zdi se neskončno dolgo. Sploh ne vem več kdaj sem bil nazadnje na sprehodu, kdaj sem nazadnje bil na svežem zraku, če odštejem odpiranje polken na balkonu in sporadično odnašanje smeti. Ob 12:00 je bila na sporedu vsedržavna minuta molka.

Podatki zadnjih dni o številu okuženih, ozdravljenih in umrlih, nam lahko vlivajo nekaj več optimizma. Vsesplošna karantena očitno deluje, tudi Nacionalni inštitut za javno zdravstvo je danes potrdil, da je vrh v Italiji dosežen, a da morajo strogi ukrepi ostati, saj je sedaj ključno obdobje za zajezitev koronavirusa. Predsednik vlade naj bi do četrtka podaljšal karanteno, ki bi se po sedanjih predpisih morala zaključiti v petek. Točen datum še ni znan, gotovo pa bo to datum po Veliki noči.

Danes je tudi notranje ministrstvo obrazložilo zadnji vladni dekret, ki je med ljudmi povzročal številne dvome. Starši lahko z otroki gredo na sprehod v neposredni bližini domovanja, vse druge športne aktivnosti otrok in staršev pa so strogo prepovedane. Ciniki bi dejali, da so otroci dobili enake pravice kot psi, ki so do sedaj lahko v spremstvu lastnika nemoteno odhajali na krajše sprehode.

1. april 2020: V zadnjih petih dneh so policisti in orožniki med kontrolami ujeli kar 272 ljudi, ki so kršili predpisano karanteno, in to kljub potrjeni okužbi s koronavirusom. Vsem sedaj grozi tudi do 12 let zapora zaradi malomarnosti v času pandemije. Očitno jih tudi zaporna kazen ni odvrnila od pohajkovanja po svežem zraku.

Šolsko ministrstvo predlaga, da bi vsi učenci in dijaki napredovali v višji razred, ne glede na morebitne dolgove. Namesto običajne mature naj bi dijake zaključnih letnikov čakal en mega izpit. Seveda pa mora najprej zakon prestati glasovanje v parlamentu in senatu. Ampak že znotraj vladne koalicije se pojavljajo pozivi naj se šolsko leto podaljša v julij.

Zdravstveni minister Speranza je zjutraj v senatu oznanil, da bodo vse ukrepe podaljšali do 13. aprila. Glede na tedanje razmere pa bodo sprejeli “ustrezne in sorazmerne ukrepe”. Vsekakor bo opuščanje restriktivnih določil postopno, kar pomeni, da se ne bomo iz danes na jutri vrnili v “normalno življenje”.