Virusna diktatura

Ustavni pravnik dr. Saša Zagorc v tokratni Mladini pojasnjuje, kakšne so pasti, v katere se zaradi sprejemanja rigoroznih zakonskih omejitev v imenu boja zoper covid-19 lahko ujame naša država. Če kdaj, so ravno v času krize, pa četudi je razglašeno izredno stanje, pomembni demokratični standardi in načelo zakonitosti. Hkrati je izrednega pomena, da so ti ukrepi natančno omejeni, da ne trajajo nedoločno dolgo. Če že, naj se podaljšujejo, vsakič znova, vsak mesec ali dva. Pravna ureditev, ki dopušča nedefinirano ali arbitrarno določeno časovno obdobje izrednih razmer, ni demokratična.

A ravno to je v ponedeljek uspelo madžarskemu premieru Viktorju Orbánu. Madžarski parlament je sprejel zakonodajo o izrednih razmerah, ki lahko traja nedoločen čas. V času izrednih razmer je parlament tako rekoč razpuščen, vlada lahko odloča z odloki, dekreti, ki ne potrebujejo potrditve zakonodajne veje oblasti. Med drugim krizna zakonodaja predvideva zaporno kazen za tiste, ki širijo »lažne novice« in ki z njimi preprečujejo »ukrepanje oblasti«.

Orbán lahko v času izrednih razmer vlada brez kakršnegakoli nadzora in kolikor dolgo si želi. Kot je v članku za politični tednik HVG magazine opozoril madžarski filozof Gáspár Miklós Tamás: »Ko opazujemo, kako Orbánova vlada izrablja epidemijo kot izgovor za uvedbo odprte in strukturne diktature, ali lahko verjamemo, da so omejevalni ukrepi resnično upravičeni in dobro utemeljeni?« Gre za star politični trik. Avtokratski politik je epidemijo izkoristil le za to, da se je utrdil na oblasti.

Evropa, predvsem pa njegova Evropska ljudska stranka (EPP), ostaja nema. Predsednik EPP Donald Tusk je za zdaj le tvitnil, da živimo v kritičnem trenutku za demokracijo in da je treba biti pri presoji izrednih razmer pozoren: »Treba je poznati vsako podrobnost, ne samo na Madžarskem.« Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je prav tako govorila predvsem o pomenu sorazmernih in omejenih ukrepov, tudi o pomenu svobode tiska, neposredne, ostre, jasne obsodbe Orbánovega vladanja pa ni bilo. No, vsaj do srede, ko je Tusk vendarle izjavil, da pandemija ne opravičuje zlorabe izrednih ukrepov in da bo prišel čas, ko bo treba razmisliti tudi o tem, kar se je zgodilo na Madžarskem.

Toda vsi evropski politiki se ne izogibajo obsodbam. Nekdanji italijanski premier Matteo Renzi je recimo dejal, da mora Evropska unija ukrepati, in če se Orbán ne premisli, je najbolje, da se Madžarska izključi iz Evropske unije. Tudi švedski politik Carl Bildt je po poročanju portala Politico.eu dejal, da ga to spominja na »mračna obdobja evropske zgodovine«. Oglasil se je predsednik evropskega parlamenta David Sassoli, nekdanji novinar in socialdemokrat, in ostro dejal, da bo treba preveriti, ali je novi madžarski zakon še v skladu z 2. členom evropske pogodbe, ki govori o vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in človekovih pravic. »Parlamenti morajo ostati odprti, tisk mora ostati svoboden. Nikomur ne smemo dovoliti, da uporabi to epidemijo za spodkopavanje svoboščin.«

Madžari pa se ne dajo. Zunanji minister Péter Szijjártó je te dni na Facebook posmehljivo zapisal, da napadi tujega liberalnega tiska in politikov niso nič novega, izvirali naj bi iz frustracije in zavisti. »Vsi ti lahko samo sanjajo o široki javni podpori, kakršno je madžarska vlada dobila na zadnjih treh parlamentarnih volitvah.« Kritični evropski politiki in tuji mediji naj bi bili globoko nedemokratični, ker naj bi dvomili o volji madžarskih volivcev ali jo celo ignorirali. »Vse to je že dolgočasno, vseeno nam je, pred nami so pomembnejše stvari: zaščititi Madžare pred globalno epidemijo. Psi lajajo, karavana pa gre dalje.«

Uslužni molk slovenske SDS in vlade je razumljiv sam po sebi. Edini tuji politik, ki je v času Janševe vlade prišel v Slovenijo, je madžarski zunanji minister Péter Szijjártó.