Starši in (mladoletni) otroci se lahko vidijo

Tudi vrhovno sodišče opozarja, da omejitev gibanja na občine ne sme veljati za ločene starše in njihove otroke

Omejitev gibanja na lastno občino je nesorazmerno prizadela tudi ločene starše in otroke, ki živijo v različnih občinah, saj stiki, obiski in prehajanje od enega starša k drugemu ni bilo dovoljeno oziroma določeno kot izjema od omejitve gibanja. Najprej je to kot diskriminacijo označil varuh človekovih pravic Peter Svetina, zdaj so se o tem izrekli tudi na vrhovnem sodišču, kjer menijo, da omejitev za ločene starše ne sme veljati.

Pristojni minister Aleš Hojs se je ob zaostritvi odloka o prepovedi gibanja izogibal jasnim pojasnilom, glede tega vprašanja. Morda zato, ker je vedel, da gre za nezakonit ukrep in je upal, da bo pač prepoved za ločene starše veljala vsaj nekaj časa, kljub temu, da bi mora biti odpravljena. »Ukrep omejitve gibanja na občino prebivališča ne bi smel omejevati družinskega življenja starša in otroka, ki prebivata v različnih občinah,« je o tem pred dnevi dejal varuh človekovih pravic.

Na vrhovnem sodišču pa so se oglasili danes. »Nastale izredne razmere pri starših, ki živijo ločeno, in njihovih otrocih povzročajo hude stiske, ter velikokrat tudi željo, da bi bili neposredni stiki s staršem, pri katerem otrok ne živi, za čas epidemije povsem preprečeni. Menimo, da za takšen ukrep, če na strani staršev ali otroka oziroma drugih bližnjih, ki živijo v skupnem gospodinjstvu, ni kakšnih rizičnih okoliščin, ki jih uvrščajo v posebej ranljivo skupino, praviloma ni razlogov,« opozarjajo vrhovni sodniki.

»Nastale izredne razmere pri starših, ki živijo ločeno, in njihovih otrocih povzročajo hude stiske, ter velikokrat tudi željo, da bi bili neposredni stiki s staršem, pri katerem otrok ne živi, za čas epidemije povsem preprečeni. Menimo, da za takšen ukrep, če na strani staršev ali otroka oziroma drugih bližnjih, ki živijo v skupnem gospodinjstvu, ni kakšnih rizičnih okoliščin, ki jih uvrščajo v posebej ranljivo skupino, praviloma ni razlogov.«

Vrhovno sodišče

Stiki med ločenimi starši in otroci so praviloma urejeni tako, da potekajo neposredno, pogosto tudi z nočitvami in preko vikenda. Ob običajnem izvajanju stikov otroci tako prehajajo iz gospodinjstva enega od staršev v gospodinjstvo drugega od staršev. Pri skupni vzgoji in varstvu pa so ta prehajanja še pogostejša.

Poleg tega vrhovni sodniki še opozarjajo, da je izvajanje stikov med starši in otroki, ki ne živijo v isti občini, očitno vsaj od danes naprej že možno, »saj se po objavljenem stališču ministrstva za notranje zadeve ukrep prepovedi gibanja zunaj stalnega ali začasnega prebivališča ne nanaša na vzdrževanje stikov med starši in otroki, ki so urejeni s sodno poravnavo ali sodno odločbo«. Takih pa je večina.

Tako pojasnilo, kljub temu, da vladni odlok sicer pravi drugače, se je res znašlo pod spletno objavo na strani notranjega ministrstva, ki nosi naslov »Najpogostejša vprašanja in odgovori glede odloka« in se dnevno posodablja. Verjetno je dokaj oster odziv javnosti, pa tudi odločen nastop varuha človekovih pravic imel kaj pri tem.

Problem, ki ostaja, pa utegne biti dokazovanje obstoja sodne odločbe, če vas ustavi policija. Glede na izkušnje preteklih dni, bodo verjetno svetovali, da sodno odločbo (običajno gre za kar nekaj papirja) nosite kar s sabo.