Jure Trampuš

 |  Mladina 15  |  Politika

»Pozivamo k izključitvi«

Ali lahko zaradi epidemije (začasno) pozabimo na demokratične vrednote?

Donald Tusk, predsednik EPP, se mora odločiti, kdaj in kako bo sklical izreden kongres politične skupine. Bodo na njem (znova) poskusili izključiti Orbánov Fidesz?

Donald Tusk, predsednik EPP, se mora odločiti, kdaj in kako bo sklical izreden kongres politične skupine. Bodo na njem (znova) poskusili izključiti Orbánov Fidesz?
© Profimedia

Pravosodna ministrica Lilijana Kozlovič je članica stranke SMC. V ponedeljek je imela videokonferenco z drugimi pravosodnimi ministri držav članic EU in je po njej povedala, da »morajo biti ukrepi, ki se izvajajo v odziv na pandemijo, sorazmerni, torej se izvajati izključno z namenom varovanja zdravja in življenja ljudi, v skladu z ustavo in časovno omejeni«.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Jure Trampuš

 |  Mladina 15  |  Politika

Donald Tusk, predsednik EPP, se mora odločiti, kdaj in kako bo sklical izreden kongres politične skupine. Bodo na njem (znova) poskusili izključiti Orbánov Fidesz?

Donald Tusk, predsednik EPP, se mora odločiti, kdaj in kako bo sklical izreden kongres politične skupine. Bodo na njem (znova) poskusili izključiti Orbánov Fidesz?
© Profimedia

Pravosodna ministrica Lilijana Kozlovič je članica stranke SMC. V ponedeljek je imela videokonferenco z drugimi pravosodnimi ministri držav članic EU in je po njej povedala, da »morajo biti ukrepi, ki se izvajajo v odziv na pandemijo, sorazmerni, torej se izvajati izključno z namenom varovanja zdravja in življenja ljudi, v skladu z ustavo in časovno omejeni«.

Ministričin poudarek je pomenljiv. Prvega aprila so nekatere članice EU (za zdaj jih je skupno 18, med njimi so Nemčija, Danska, Francija, Italija, Nizozemska, Španija itd.) pripravile posebno izjavo, da v času pandemije ukrepi vlad ne smejo načeti demokratičnih načel in vrednot, na katerih je utemeljena EU. Izjava neposredno ne omenja Orbánove Madžarske, a je napisana z mislijo nanjo.

Slovenska pravosodna ministrica očitno osebno podpira to diplomatsko izjavo, ministrstvo za zunanje zadeve, ki ga vodi nekdanji poslanec SDS Anže Logar, pa je v zvezi z njo zadržano. Kot je poročala Slovenska tiskovna agencija, na zunanjem ministrstvu nimajo težav s tezo, da je vladavina prava zelo pomembna vrednota EU, vendar opozarjajo, da zdaj ni čas za razklanost v uniji. V času krize bi morale evropske države politiko pustiti ob strani.

Nič, kar se trenutno dogaja na Madžarskem, nič, kar si je v povezavi z izrednimi ukrepi uredil madžarski premier Viktor Orbán, ni povezano z odpravljanjem epidemiološke krize. Povezano je z avtokracijo in najedanjem demokratičnih vrednot.

Tako razmišlja tudi 14 članic Evropske ljudske stranke (EPP). V posebnem pismu predsedniku skupine EPP Donaldu Tusku so zapisale, da boj proti covid-19 terja obsežne ukrepe, »a virus ne sme biti izgovor za neomejeno podaljševanje izrednega stanja. Bojimo se, da bo premier Orbán uporabil novo pridobljene pristojnosti za nadaljnjo krepitev vladnega primeža, v katerem je civilna družba.« Nato so dodale, da že nekaj časa spremljajo degradacijo madžarske pravne države, da vedo, da je članstvo Orbánovega Fidesza v EPP zamrznjeno, da pa bi bilo treba vendarle storiti korak naprej. »Pozivamo k izključitvi Fidesza iz EPP.«

Orbán se na kritike ne ozira. Ljudstvu je sporočil, da se vseskozi ukvarja z omejevanjem epidemije in da preprosto nima časa, da bi, kot počno nekateri, fantaziral o tem, kakšne so namere drugih držav. Pismu zaskrbljenih članic EPP se sicer niso pridružile vse članice te evropske politične skupine. Med njimi ni Nemčije, pa tudi ne Hrvaške in, znova, Slovenije …

V EU se spopadata dva pogleda na demokracijo. Eden je klasičen, takšen, ki dopušča avtonomnost različnih demokratičnih podsistemov, recimo sodstva ali medijev, ni brez napak, a človekove pravice postavlja na prvo mesto. Drugi je bolj despotski – nekateri so ga poimenovali »iliberalna demokracija«. Ta zavrača vključujoče pridobitve sodobnih odprtih družb in hkrati obuja izključujoče nacionalizme. To se danes dogaja na Madžarskem, z malo manjšo intenzivnostjo pa še v nekaterih drugih državah Vzhodne Evrope.

To smer zagovarja tudi predsednik slovenske vlade Janez Janša.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.