Koronska nabirka: pomagajte duhovnikom

Ali uslužbenci RKC v Sloveniji sedanjo krizo res bolj boleče občutijo kot najbolj ranljive skupine?

V času epidemije se najranljivejše skupine prebivalstva sprašujejo, kako bodo živele prihodnje mesece. Kot je opozoril Inštitut 8. marec, bodo iz interventnih zakonov, ki jih za pomoč gospodarstvu pripravlja vlada, izpadli samozaposleni v kulturi pa mladi starši, ki so uveljavljali pravico do polovičnega plačila prispevkov, in vrsta prekarcev, ki niso samostojni podjetniki.

Če gre verjeti župniku Jožefu Hrastniku, pa pri nas ta trenutek obstaja še bolj ranljiva in za družbo pomembna skupina, ki posebej boleče občuti sedanjo krizo – uslužbenci RKC v Sloveniji.

Hrastnik, ki dela v Mežici in okoliških krajih, je v finančni stiski pozval farane, naj mu priskočijo na pomoč. Pred dobrim tednom je poslal okrožnico, v kateri jih je obvestil, da ima zaradi karantene »večji izpad darov v teh praznikih«. Priložil je številke tekočih računov župnij Mežica in Prevalje, za vsak primer še svojo. »Da si bom lažje pokril zdravstveno in pokojninsko zavarovanje. Tudi dar za sveto mašo lahko nakažete na ta moj osebni račun.« Za enako potezo so se odločili člani pastoralnega sveta župnije Radovljica, ki so 1. aprila povabili »vse farane in ljudi dobre volje k darovanju za potrebe pri delovanju naše župnije«. Pri tem so poudarili, da so škofje pozvali vernike, »naj podprejo svoje duhovnike s prostovoljnimi darovi, ki jih lahko nakažejo na bančni račun župnije ali osebno izročijo po prenehanju epidemije«.

Dodajmo, da slovenska država približno 800 uslužbencem katoliške cerkve – ne le duhovnikom, temveč tudi cerkovnikom, kuharicam in hišnikom – iz proračuna zagotavlja delno plačilo omenjenih prispevkov; povprečni upravičenec prejme 170 evrov na mesec, samo leta 2018 pa je državni proračun zanje skupaj plačal 1,7 milijona evrov. Če se uslužbenci župnij Prevalje in Radovljica ne ukvarjajo s kakšno pridobitno dejavnostjo, so tudi oni med prejemniki teh sredstev.

Za dobro mero pa so ti posamezniki in posameznice sedaj po zakonu o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covid-19 upravičeni do izredne državne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka, po 38. členu zakona pa so tudi »za mesec april in maj 2020 oproščeni plačila prispevkov za vsa obvezna socialna zavarovanja v celoti«.

Dušni pastir Hrastnik zavaja farane, ko se prikazuje kot žrtev krize. Duhovniki RKC so bili in vedno bodo med privilegiranimi družbenimi skupinami; tudi če bi zaradi epidemije kateri izmed njih resnično ostal brez sredstev za preživljanje, je vsak uslužbenec RKC še vedno del kapitalsko močnega cerkvenega konglomerata, ki razpolaga z več kot dovolj premoženja, da članom pomaga premostiti še tako globoko recesijo – samo nepremičnine katoliške cerkve v Sloveniji so po podatkih Gursa vredne 688 milijonov evrov.

Na drugi strani so številni prekarci zaradi krize že izgubili vse vire prihodka, sedaj pa so izpadli še iz ukrepov državne pomoči; drugače od župnika Hrastnika in njemu podobnih tem ljudem ostane samo še molitev.