Javna razprava: Kaj z maturo 2020?

Maturantje potrebujejo vsaj zasilno gotovost in mir, da bodo res lahko uresničili svoje cilje. Zato jih je zdaj treba slišati.

»Prav učitelji so v tem času najmočnejši zavezniki dijakov in prav zdaj je čas, da to oboji začutijo.« Ta citat je trditev Javnega sporočila o izvedbi spomladanskega izpitnega roka splošne mature, ki ga je Državna komisija za splošno maturo objavila 9. aprila 2020.

Ker kot profesorica slovenščine na gimnaziji pozorno spremljam situacijo, v kateri so se znašli moji dijaki in moje dijakinje, me zares skrbi. Zavedam se, da pri tem nisem nobena izjema in da večina išče poti, kako mladim pomagati. Verjamem v dobronamernost institucij in v njihova prizadevanja, vendar se kljub vsemu sprašujem o vsebini skrbi Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Zavoda za šolstvo in Državne komisije za splošno maturo, ki jo berem v njihovih sporočilih, ter o njihovih odločitvah.

Državna komisija v sklepnem delu sporočila maturante hvali, bodri in hrabri z mislijo, da jim bodo pomagali. Kako? S čim?

Omenjeni začenjajo z navajanjem izrednih razmer zaradi bolezni, zaradi česar:

• je pri izobraževanju na daljavo v izrednih okoliščinah preverjaje in ocenjevanje znanja s psihološkega in sociološkega vidika še posebej občutljivo (ZRSŠ, Izvajanje izobraževanja na daljavo v izrednih razmerah/…/, 2. 4. 2020),
• je onemogočeno izobraževanje v šolah (Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Okrožnica o izvajanju izobraževanja na daljavo in usmeritve za preverjanje in ocenjevanja /…/, 3. 4. 2020),
• se zavedajo izjemne situacije, zaskrbljeni so za zdravje, posebno skrb namenjajo zdravju šolske populacije, k čemur jih zavezuje spremljanje in poznavanje razmer, še posebej pa etična in profesionalna načela pedagoških strok; razumejo stiske in skrbi maturantov, zato so zelo resno iskali uresničljive možnosti za prilagoditve izvedbe spomladanskega roka mature. (Državna komisija za splošno maturo, Sporočilo /…/ o izvedbi spomladanskega roka splošne mature 2020, 9. 4. 2020)

Sporočila so očitno uvidevna, vendar beremo tudi naslednje:

• Matura bo potekala po veljavnem koledarju. S tem da se esej predvidoma piše konec maja, ostaja vse nespremenjeno. (Ministrstvo za izobraževanje)
• Datum pisnega dela izpita (prve pole: eseja) pri slovenščini je premaknjen na 1. 6., torej na že določen dan maturitetnega koledarja, po katerem se piše druga pola (Razčlemba neumetnostnega besedila). Glede na izkušnje z jesensko maturo se lahko obe poli pišeta na isti dan. Doslej ni bilo ugotovljenih dodatnih posledic za kandidate. Načrt izpeljave ustnih izpitov ostane nespremenjen. S tako (sicer minimalno) prilagojenim koledarjem je možnost za vpis na fakultete dana vsem. Držijo pesti, da bo spomladanski rok lahko izpeljan in da bodo tudi rezultati objavljeni ob načrtovanem času, 13. julija.(Državna komisija za splošno maturo)

Ob vsem tem ob izpeljavi letošnje mature zastavljam naslednja vprašanja predvsem Državni komisiji za splošno maturo:

• Ali so v vseobči skrbi za blagor maturantov okoliščine, ki so nepredvidljive in v vsakršnem oziru zapletene, upoštevane zares domišljeno?
• Ali je majski mesec, ki naj bi bil »podarjen« za dodatno utrjevanje snovi za maturo, na daljavo lahko enako učinkovit kot utrjevanje snovi pri pouku, in v tem smislu primerno produktiven?
• Ali je res vsem dijakom zagotovljena enaka možnost, da se v miru pripravljajo na maturo ali da se brez problemov poslužujejo mnoštva načinov za delo in gradiv, ki so na voljo prek e-medijev? Ali ni mogoče pomisliti na raznovrstne stiske?

Kot učiteljica slovenščine pa predvsem:

• Ali ni prelaganje eseja pri slovenščini in mesec dni več časa zanj mogoče razumeti tudi kot obremenitev, zaradi česar trpi priprava na druge dele izpita, zlasti na zelo obsežnega ustnega? Mar ni pričakovati, da se bodo dijaki pripravljali predvsem na prvo polo , ki je ovrednotena s 50 % celotnega izpita? V običajnih razmerah po pisanju eseja navadno pride do olajšanja in šele tedaj nastane prostor za intenzivno utrjevanje vsega ostalega.
• Ali ni psihični pritisk okoliščin, predvsem negotovosti, lahko tolikšen, da ne pripomore k pričakovani koncentraciji pišočih, katerim se pri slovenščini nalaga dvoje zahtev eno za drugo, pač pa ustvarja nepotrebni nemir in nervozo?
• Ali je pisanje eseja, pri katerem pričakujemo zmožnost ubeseditve tudi na najvišjih taksonomskih ravneh, res tako neutrudljivo, da se v izrednih razmerah dijakom po kratkem odmoru lahko naloži še eno pisanje.
• Ali je primerjava z izkušnjami z jesensko maturo, ki poteka v normalnih pogojih, lahko verodostojna?
• Ali ne bi bilo pametno zmanjšati obsega ustnega dela mature ali pa ga preprosto izpustiti in prevrednotiti število točk pisnega dela.
• Ali ne bi bilo možno spregledati 20 % izpita tudi povsod drugod, saj so že siceršnje prilagoditve pri oddaji izdelkov, poročil, nalog za praktične dele maturitetnih predmetov izgubile status dozdajšnje celovitosti?

Nanizanih je le nekaj pomislekov, pa vendar ob njih lahko sklenem s povzetim in temeljnim vprašanjem: V čem se nujnost prilagoditve izrednim razmeram zaradi zdravja kaže pri letošnji maturi?

Je to samo bolj strnjena matura pri slovenščini, ki po ugotovitvah institucije ne sme biti noben problem? Je to zgolj prilagojenost 20-procentnega internega dela pri določenih predmetih?

Državna komisija v sklepnem delu sporočila maturante hvali, bodri in hrabri z mislijo, da jim bodo pomagali. Kako? S čim? Morda razmišlja o prilagojenem ocenjevanju, ki vsekakor ni le preverjanje znanja? In če res, po kakšnih/ katerih kriterijih? V kolikšni meri je pri čem takem sploh računati na objektivnost, ki jo eksterni izpit mora zagotoviti? In če se »prilagojeno« razvrednoti resnost izpita, ki je vendarle selektivna vstopnica za vpis na fakulteto, čemu sploh služi?

Maturantje potrebujejo vsaj zasilno gotovost in mir, da bodo res lahko uresničili svoje cilje. Zato jih je zdaj treba slišati. Z maturo ne špekulirajo, ampak se nanjo po večini odgovorno pripravljajo. In ker se ves svet prilagaja izrednemu stanju, upravičeno računajo na razumne prilagoditve, na pa dodatne obremenitve.