Dan Zemlje v znamenju koronavirusa

Na prvi svetovni dan Zemlje, 22. aprila 1970, se je 20 milijonov Američanov podalo na ulice in zahtevalo ukrepe za zaščito okolja

Vsako leto 22. aprila obeležujemo svetovni dan Zemlje, letos že petdeseti po vrsti. Zaradi globalne pandemije koronavirusa bo tokratni dan, posvečen temi podnebnih sprememb, potekal na drugačen način. Aktivisti so večino svojih aktivnosti prenesli na splet, kjer se te dni odvija tudi vrsta spletnih seminarjev, konferenc, razprav in okroglih miz na temo varovanja okolja.

Na prvi svetovni dan Zemlje, 22. aprila 1970, se je 20 milijonov Američanov podalo na ulice in zahtevalo ukrepe za zaščito okolja. Ta dan je pomembno zaznamoval sodobno okoljevarstveno gibanje, Združeni narodi pa so ga leta 2016 izbrali za dan, ko je bil slovesno podpisan pariški podnebni sporazum. Obeleževanje dneva poteka pod okriljem mreže Earth Day Network.

Medtem ko so ob svetovnem dnevu Zemlje običajno po vsem svetu potekali shodi, čistilne akcije, izobraževalni dogodki in delavnice, pa bo letos drugače. Številne države so z namenom omejitve širjenja novega koronavirusa prepovedale množične dogodke, zato so se okoljevarstveniki letos zatekli k drugačnim akcijam za spodbujanje zaščite okolja - prek aplikacij, spletnih seminarjev in digitalnih kampanj.

Ena od takih pobud je Izziv za Zemljo, v katerem bodo prebivalci po vsem svetu na pobudo Earth Day Network, Wilson Centra in ameriškega ministrstva za zunanje zadeve prek mobilne aplikacije zbirali podatke o stanju okolja v svoji okolici, denimo o kakovosti zraka in onesnaženosti okolja s plastiko. Prav tako so v Earth Day Network obiskovalcem svoje spletne strani ponudili izračun svojega "prehranskega odtisa", torej okoljskih posledic, povezanih s pridelavo, transportom, pakiranjem in skladiščenjem hrane, ki jo uživajo.

Številne države so z namenom omejitve širjenja novega koronavirusa prepovedale množične dogodke, zato so se okoljevarstveniki letos zatekli k drugačnim akcijam za spodbujanje zaščite okolja - prek aplikacij, spletnih seminarjev in digitalnih kampanj.

Namesto velikih čistilnih akcij ljudi vabijo na individualne čistilne akcije pobiranja smeti v svoji okolici. Akcijo lahko posamezniki prijavijo na spletni strani svetovnega dneva Zemlje in glas o njej razširijo prek spletnih družbenih omrežij.

Svetovni dan Zemlje obeležujemo tudi v Sloveniji. Na ministrstvu za okolje in prostor so ob tem dnevu poudarili, da so podnebne spremembe "eden največjih izzivov za prihodnost človeštva in sisteme podpore življenja, zaradi katerih je naš svet primeren za bivanje".

Pri blaženju podnebnih sprememb je pomemben zaveznik ohranjena narava, zato na ministrstvu spodbujajo krožno gospodarstvo, poudarjajo pomen in ohranjanje gozdov, travišč in mokrišč, varujejo zaščitena območja Natura 2000, skrbijo za varstvo divjih opraševalcev in svarijo pred invazivnimi tujerodnimi vrstami rastlin in živali. Slovenija se je tudi pridružila skupni pobudi 13 držav EU za ozelenitev gospodarstva po pandemiji koronavirusa.

Na kmetijskem ministrstvu so spomnili, da se v zadnjem obdobju praktično vsako leto spopadamo s sušo. Eden pomembnejših ukrepov je namakanje - ministrstvo letno izda odločbe za uvajanje namakanja v povprečju na okoli 300 hektarjev kmetijskih zemljišč, želeli pa bi si jih še precej več. 

Na vnos in širjenje tujerodnih vrst so ob dnevu Zemlje opozorili partnerji v projektu Life Artemis. Med drugim so pripravili opozorilni seznam tujerodnih vrst v gozdovih; skoraj vse vrste so bile prvotno prinesene kot okrasne rastline. 

V zbornici komunalnega gospodarstva pa so pripravili akcijo Bodi junak, ne zamenjaj školjke za smetnjak, s katero pozivajo k odgovornemu ravnanju. Na področju odpadne vode vsako leto za saniranje škode zaradi neustreznega metanja odpadkov v straniščne školjke nastane za več kot 3,5 milijona evrov dodatnih stroškov, so navedli.