Prilagodljiva alternativa

Konzumova štabna eksperimentalna kuhinja obratuje do preklica ukrepov za ustavitev širjenja novega koronavirusa in ponovnega odprtja gostinskih obratov po državi.

Sestavine

Za kremo:
raje dva manjša jajčevca kot en velik, nekaj vejic timijana, vejica rožmarina, dva stroka česna, deci olivnega olja

Za rižoto:
400 gramov okroglozrnatega riža, od oka tri četrt litra bistre juhe (ali vode), dve šalotki, belo suho vino

Za oblogo: 
sezonska flora (npr. šparglji, mlada špinača, gobe …) ali mladi sir za žar ali favna (npr. pršut, piščančji ali ribji file, lignji …)

»Čas je, da po napihovanju šefinšpektorja s prodajanjem starih italijanskih for bralstvu postrežemo s kakšnim sodobnim twistom iz zahodnega sosedstva!« je v karanteni akumulirana frustracija bruhnila na plano iz milenijskim kulinaričnim strujam bolj naklonjene frakcije Konzumovega samoizolacijskega kuhariata. Ta je v literaturi zasledila zanimivo alternativo klasičnemu procesu mantecature – odločnemu izmeničnemu vmešavanju masla in parmezana v zadnji fazi priprave rižot – in jo sklenila takoj preizkusiti ter izsledke posredovati zainteresirani javnosti, v katero sodijo predvsem vegani (a ne izključno oni, takole pripravljena rižota je hudobno dobra tudi v absolutni konkurenci in je nikakor ne gre uvrščati v kategorijo približkov/nadomestkov). Finta namreč poda odgovor na vprašanje, kako rižoto narediti sočno in kremasto brez uporabe živil živalskega izvora, torej brez putra in sira.

Najprej razkrivamo, komu tale metoda namenja vlogo krematorja: z zelišči in olivcem zmešani pečeni notranjosti jajčevca, do katere bomo prišli v treh preprostih korakih. Jajčevca vzdolžno prerežemo in v njiju meso z nožkom naredimo križkraž zareze, površino premažemo z olivnim oljem in robo za pol ure postavimo v na 200 stopinj segreto pečico. Medtem pripravimo parfum: v majhno kozico radodarno odmerimo deciliter olivnega olja in vanj denemo natrgane vejice timijana, z vejice osmukane iglice rožmarina in napol prerezana stroka česna. Kozico postavimo na srednje močan ogenj; ko olje v njej zacvrči, jo odstavimo in pustimo, da se ohladi. Pečena jajčevca denemo v skledo, pokrijemo in počakamo četrt ure, da se še malo naparita, nato z žlico iz njiju postrgamo zmehčano pečeno meso. Temu dodamo precejeno odišavljeno olje in vse skupaj s faličnim mešalnikom zmeljemo v fino kremo – e, to je naša alter mantecatura!

Rižoto lahko nažgemo po klasični špuri (na olivcu prepraži šalotko, povečaj ogenj, dodaj riž, praži, zalij z vinom, počakaj, da izpari, nato pa po zajemalkah in med mešanjem dodajaj vročo juho ali vodo, dokler riž ni kuhan na zob), lahko pa užgemo bližnjico, ki se ji reče ekonom lonec. Začetek je enak do faze prilivanja tekočine, nato pa gre drugače: naenkrat prilij vso jušno osnovo (volumsko razmerje riž : juha naj bo 1 : 2), premešaj, lonec zapri, počakaj, da se mu dvigne pritisk, in ga nato vzdržuj šest minut. Pisker takoj postavi pod curek mrzle vode, in ko pritisk pade, odpri pokrov in rižoto premešaj. Na tej točki se poti obeh metod spet združita: v riž vmešaj dišečo kremo iz jajčevcev in – če je treba – lonec še za kakšno minuto postavi na majhen ogenj, da riž popije še malo tekočine in/ali se še malo zmehča.

Rižoto lahko pokonzumiraš tako, kot je, lahko pa jo dodatno obložiš z razno robo: na fotkah vidiš sotirane šparglje in pečen mladi sir; lahko pa bi to bile tudi pečene gobe, hrustljave rezine pršuta, kakšna kozica, kos ribe ali ligenj; nataljatan tunov ali goveji stejk – možnosti je res veliko, raziskuj jih!