V podjetjih še bolj zaskrbljeni

»Država nas ni spregledala, a smo na istem kot vsi, ki se jih še ni spomnila.« Tako v manjšem storitvenem podjetju, kjer vse stoji od 13. marca, komentirajo vladno pomoč podjetjem v obliki odloga odplačevanja posojil. Podjetje skoraj štiri tedne po oddaji vloge na banko nima odgovora, kaj bo s posojilom, moralo pa je tudi že plačati aprilski obrok.

Dvanajstmesečni odlog odplačevanja posojil – pravilneje odplačila glavnic, saj obresti tečejo – je bil uveden s prvim interventnim zakonom, ki velja od 29. marca. Zakon določa, da podjetjem in drugim, kot so zadruge, društva, samozaposleni, ob oddaji vloge za odlog plačil na banki ni treba priložiti nobenih dokazil o bistvenem zmanjšanju obsega dela, če so morali ustaviti poslovanje zaradi vladnega ali občinskega odloka. Navesti morajo torej le odlok, ki je začasno zaustavil njihovo poslovanje. A v dejanskem življenju se na tej točki zaplete. Sklenitve aneksov nikakor niso avtomatizem.

V NLB so nam potrdili, da so prve anekse stranke podpisovale šele prejšnji teden: »Treba je bilo počakati na tolmačenja zakonodajalca.« Da se v praksi s sklenitvijo aneksov zaradi pritiskov bank zapleta, kažejo tudi pojasnila Banke Slovenije: »Vsebina aneksa je rezultat izražanja svobodne volje obeh pogodbenih strank. Vendar pa morebitne dodatne nerazumne zahteve bank, zaradi česar (upravičen) odlog plačila ne bi bil operacionaliziran, niso v skladu z zakonom.« V skrajnem primeru bi Banka Slovenije kot nadzornik lahko tako ravnanje banke štela kot prekršek. Globa znaša od 80.000 do 250.000 evrov.

V NLB in Delavski hranilnici zagotavljajo, da se glede plačila obrokov, ki zapadejo v času od oddaje vloge do podpisa aneksa, s stranko dogovorijo. Kot poročajo v podjetjih, naj bi si nekatere banke aprilske obroke posojil poplačale kar iz stanj na računih, zaradi česar naj bi več podjetij imelo težave z izplačilom plač in tudi s priglasitvijo pomoči. V NLB sicer števila vlog za odlog plačil ne razkrivajo, pravijo le, da povprašujejo tako rekoč vsi, izstopajo turizem in storitvene dejavnosti. V Delavski hranilnici poročajo o »več sto vlogah«, večinoma podjetij. Pri tem pa nekatere banke očitno vidijo te razmere tudi kot priložnost za zaslužek, zato jih je morala Banka Slovenije že opozoriti, da zakon sicer ne prepoveduje zaračunavanja nadomestil za odlog, a naj bodo te realne: »Namen zakona ni omogočiti zvišanje neobrestnih prihodkov bank na račun izrednih okoliščin.« 

Banke taktizirajo tudi pri kreditiranju. Bančnik, ki ne želi biti imenovan, opozarja, da poslovne banke ne kreditirajo podjetij, čeprav bi jih lahko. Po navedbah Banke Slovenije je bančni sistem v epidemijo vstopil »v dobrem kapitalskem in likvidnostnem položaju«. A banke čakajo poroštveno shemo, s katero bo začela država prevzemati tveganja, če podjetja posojil ne bodo mogla vračati. To taktiziranje bank pa poglablja težave, svari sogovornik, po projekcijah se utegne hujši likvidnostni krč pokazati že maja.

Podjetja poročajo, da za zdaj banke še skromno sledijo ukrepom vlade, s prstom kažejo na nejasen zakon. Že maja lahko pride do hudega likvidnostnega krča.

Poroštvena shema in zakon namreč še nista niti dorečena, kaj šele delujoča. Neznanka je že končni obseg poroštev; omenja se razpon od 2,02 do 2,8 milijarde evrov, interesa za analizo potreb na vladni strani menda ni. Banke so v negotovosti, saj ne vedo, ali bodo za unovčena poroštva dobile denar iz proračuna ali obveznice. Vladni predlog pravi le, da bo to pač odvisno od likvidnosti državnega proračuna.

Gospodarstvo in ekonomisti, tudi Jože P. Damijan, opozarjajo, da so predvideni zneski posojil prenizki, enako tudi deleži poroštva države. Pomembni bosta hitrost in jasnost postopkov. Bančniki svarijo pred podvajanjem preverb, na primer na kreditnih odborih bank in SID banke, ter pomanjkljivimi navodili, zaradi katerih so denimo še po desetih letih odprte tožbe glede unovčevanja poroštev iz jamstvene sheme prejšnje gospodarske krize. Ali bo novi poroštveni zakon sploh dal jasna navodila, ni jasno. V predlogu zakona je namreč zelo nenavaden 17. člen, ki pravi, da se podrobnejša pravila »lahko določijo z vladno uredbo«.

Ekonomist Jože P. Damijan ob vsem opozarja, da se vladni ukrepi, s poroštvenim zakonom vred – tudi če bo ta vzpostavljen z veliko zamudo – ne ukvarjajo z eno izmed ključnih težav, popolnim izpadom prihodkov. Zlasti žgoč je ta izpad pri majhnih in mikro podjetjih v gostinstvu, turizmu, servisnih in podobnih storitvah, kjer utegne biti skupen izpad prihodkov na letni ravni zaradi počasnega okrevanja do 50-odstoten. Ta podjetja so sicer upravičena do nadomestil plač za zaposlene na čakanju, ostajajo pa jim druge, skupno višje obveznosti, ki jih zaradi trajnega izpada prihodkov ne bodo mogle pokriti. »To pomeni, da se bo problem zaradi nezmožnosti plačil do finančnih institucij, do dobaviteljev fiksnih storitev itd. prenesel po verigi navzdol.« Damijan opozarja, da se vlada napačno loteva trenutnega problema likvidnosti: »Ta ni v finančnem krču ali prešibki boniteti podjetij, pač pa v izpadu prihodkov podjetij.« In tem podjetjem bi bilo treba kompenzirati izpad celotne dodane vrednosti zaradi ustavitve delovanja ter razmišljati o shemi spodbujanja povpraševanja, predvsem v gostinstvu in turizmu. 5