(Krivo)lov

Oblast se je lani ponovno odločila, da se ne bo menila za pobude civilne družbe, ki je opozarjala na nepotrebnost interventnega zakona o odstrelitvi rjavih medvedov in volkov. Različna gibanja in posamezniki so opozarjali, da bi bilo namesto odstrela veliko bolje posvetiti pozornost in čas boljšemu varovanju drobnice ter drugih domačih živali. Pri tem so mislili na boljše ograje, pastirske pse, električne pastirje in podobno, torej sredstva, ki jih zaradi napadov zveri subvencionira tudi Evropska unija, v praksi pa so v rabi (pre)malokrat.

Poznavalci volkov so opozarjali, da lahko nepozoren lovec hitro odstreli napačnega člana tropa, zaradi česar se trop razprši in tako naredi še več škode, kot o njej poročajo zdaj.

Lanski interventni zakon je predvidel odstrel 175 rjavih medvedov in 11 volkov. Večji del kvote so lovci že odstrelili. Novela zakona, ki bi morala biti uveljavljena letos, pa je predvidevala celo odstrelitev 220 medvedov od maja do konca aprila prihodnje leto in 30 volkov do konca januarja. Celotna populacija obeh živalskih vrst je ocenjena na okoli tisoč medvedov in približno sto volkov. Novela zakona je tako predvidevala odstrelitev tretjine osebkov populacije volkov.

Evropski sivi volk je bil v sosednji Italiji še pred nekaj desetletji na robu izumrtja, zato so se ga že leta 1970 odločili zaščititi. Današnjo populacijo 1500 osebkov v Apeninih ponosno opevajo. Pri nas je slika drugačna. Namesto spodbujanja paritev, kot to delajo pri ogroženih risih, se je lani začela proti medvedom in volkovom prava gonja, ki se nadaljuje tudi pod novo vlado. Za razveljavitev interventnega zakona o odstrelitvi je bil potreben pravni poseg v dogajanje.

Pravnoinformacijski center nevladnih organizacij in Društvo za ohranjanje naravne dediščine sta vložila pobudo za presojo ustavnosti interventnega zakona o odstrelu. Ustavno sodišče je na začetku tedna interventni zakon razveljavilo, ker krši načelo delitve oblasti, po katerem posamezna veja oblasti ne sme prevzemati pristojnosti drugih vej oblasti. Namesto zakonodajalca, državnega zbora, bi se morala z vprašanjem odstrela ukvarjati izvršila veja oblasti, torej vlada. Že v torek je zato državni svet zakon umaknil iz zakonodajnega postopka.

Ustavno sodišče je v odločbi še zapisalo, da zaradi neskladja s tretjim členom ustave sodišče ni preizkušalo drugih zatrjevanih protiustavnosti. Za prihodnost to pomeni, da se bo morala vlada nadaljnjih odstrelov lotevati s posameznimi odloki.

Morda bo tokrat poskusila s takšnimi, ki bodo bolj upoštevali mnenja strokovnjakov naravovarstvenikov.