Vizjakova vendeta

Slovenska politika je glede energetike anarhična in razcepljena in enako velja za stroko: so za novo nuklearko, za hidroelektrarne, vetrne, sončne in veliko jih je tudi proti, tudi proti čemur koli. Naredili so TEŠ 6 na premog in komaj je začela obratovati, že razmišljajo o zaprtju (izpusti, stroški s premogom, itd.). Imamo energetsko politiko razsuto po dokumentih in v realizaciji … brez pameti, celo energetski lobiji ne vedo več, kaj bi. Mogoče bi najraje videli še kakšno »šestico« na uvoženi premog, ali pa pregrešno drago novo nuklearko. V obeh primerih bi bilo cvenka za vse še več, kot ga je bilo za TEŠ.

Skoraj vsa proizvodnja električne energije in njena distribucija je v lasti države in med seboj tekmujejo proizvajalci iz Nek, s proizvajalci na Savi, na Soči,itd., enako je z distributerskimi podjetji. Gospodarijo, kakor vedo in znajo. Sreča, da se ni še pojavil kakšen »nov nacionalni interesent«, ki bi vsa podjetja združil, vložil dodatne milijone in potem prodal vse HE za polovično ceno kakšnemu tujemu finančniku, podobno kot se obeta nekaterim turističnim podjetjem.

Najprej so ljubitelji okolja onemogočili investicijo v zadrževalni jez pri Radovljici, zatem je zmagal sulec v srednji Savi, češnja na tortici je bila pa zaustavitev gradnje HE Mokrice. Vmes se je opletalo še z Muro in dobili smo dokument, da se ne bo z njo nič naredilo. Pa se je že! Talnica v Prekmurju se iz leta v leto znižuje in kmetje imajo težave s sušo.

Na Završnici je bila okoli leta 1902 postavljena HE z dvema turbinama, izdelanima v Ljubljani. Vrteli sta se v nedogled. Po prvi svetovni vojni je začela delovati prva HE na Dravi – Fala. Stoletnica deluje in najbrž bi bil izračun povprečne cene kilovatne ure cenejši kot je sedaj iz NEK Krško, ko še dolgo ne bomo imeli vsaj približnih izračunov, koliko bodo zanamce obremenjevali stroški z razgradnjo in njenimi odpadki.

Z zaustavitvijo gradnje HE Mokrice se je najbrž zaustavila izgradnja celotne verige HE in s tem izraba celotnega energetskega potenciala Save. Z ohranitvijo okolja, vsaj na sedanjem nivoju pa ne bi smelo biti problemov. Ne gre zanemariti tudi drugih efektov kot so domače znanje, gradbeništvo, uvozno- izvozni efekti, mogoče spet turbine iz Ljubljane, itd. Nova nuklearka naj se pa gradi kasneje, po izteku življenjskega obdobja NEK.

Vse to kaže, da imamo z gospodarjenjem in z naložbami v gospodarsko infrastrukturo številne sistemske probleme, med njimi še posebej glede ohranitve-izboljšanja življenjskega okolja. Skoraj vsaka ljubiteljska skupina ornitologov, ihtiologov, kmetov, itd. lahko zaustavi investicijo velikega gospodarskega pomena. Zato je zadnji čas, da se za presojo takšnih naložb z zakonom določijo inštitucije, ki pred začetkom naložbe presodijo njihove vplive na okolje. Vendar ne z zaustavitvijo vsake namere ali že investicije v izvedbi, ampak s konkretnimi predlogi za izboljšanja naložbe v korist okolja. Najlažje je uveljavljati prepovedi.