Kako protestirati v času korone?

Ko so nekateri posamezniki v Stuttgartu želeli izvesti protest, povezan z ukrepi za zajezitev epidemije, so jim lokalne oblasti to prepovedale. V protestu naj bi sodelovalo 50 oseb, ki naj bi upoštevale predpisane omejitve. Nato se je eden izmed njih obrnil na sodišče in na koncu, na ustavnem, uspel.

Nemško ustavno sodišče je presodilo, da omejitve gibanja, povezane z epidemijo koronavirusa, avtomatično ne razveljavljajo ustavno določene pravice posameznikov do zbiranja in združevanja. Ali z drugimi besedami: oblast bi morala vsak napovedan protest obravnavati posebej, ne pa na splošno prepovedati zbiranje ljudi. Če je protest izveden pod določenimi pogoji, kot sta vnaprej omejeno število ljudi in ohranjanje razdalje, je takšno zbiranje ljudi v javnosti dovoljeno.

Enako so nemški ustavni sodniki presodili za podoben protest, ki je potekal v manjšem nemškem mestu Gissen blizu Frankfurta. Po posredovanju sodne veje oblasti so lokalne oblasti dovolile izvedbo dogodka, a le pod pogojem, da se ga udeleži samo 15 ljudi, da vsi udeleženci nosijo maske in da so drug od drugega oddaljeni vsaj 1,5 metra. Tako je pred mestno hišo v Gissnu 17. aprila protestirala peščica posameznikov. Podobno je potekal tudi protest v Izraelu, udeleženci, bilo jih je kakšnih 1000, so protestirali zaradi politike, ki jo vodi izraelski premier Benjamin Netanjahu, na trgu v Tel Avivu so stali na predpisani razdalji, v rokah so nosili transparente, veliko protestnikov je imelo na obrazu tudi maske.

V času epidemije obstaja še veliko drugih možnosti: lahko se protestira z napisi z balkonov, s sporočili na družbenih omrežjih, z objavljanjem slik, s pisanjem pisem. V Ukrajini so bile organizirane množične konference na videoomrežju Zoom, kjer so posamezniki protestirali proti vladni določitvi, da zniža financiranje kulturnih programov. V Čilu so demonstranti na stavbe projicirali posnetke policijskega nasilja.

Potem ko so v sredo zvečer v Ljubljani policisti kaznovali protestnike, so se aktivisti domislili novega načina izražanja mnenj. V petek zvečer je pred parlamentom kolesarilo sto ali še več posameznikov, nato se je kolesarski sprevod odpravil pred vlado in pred stavbo RTV, kjer so s ploskanjem izrazili podporo neodvisnemu novinarstvu. Policija, bili so malce zmedeni, se tokrat ni odzvala. So se pa odzvali politiki, evropska poslanka Romana Tomc (SDS) je zaničljivo tvitnila, da »politične aktiviste na kolesih« motijo predobri rezultati vlade v boju z virusom. »Naslednjič bi se lahko odpeljali do najbližjega doma za starejše. Nujno rabijo pomoč. Ali pa na kakšno kmetijo, kjer iščejo pridne roke za na njivo in za v hlev.«