Totalitarna družba nadzora

Potem ko so v sredo protestniki pred parlament polagali stopala, izrezana iz papirja, in bili za to kaznovani, in ko je v petek pred parlamentom protestirala povorka kolesarjev, kjer so se policisti držali ob strani, so se v ponedeljek, 27. aprila, na dan upora, protesti razširili po vsej Sloveniji. Bili so v Ljubljani, v Mariboru, v Novi Gorici, kolesarili so okoli prvomajskega mlaja na Titovem trgu v Velenju, protestirali so še v drugih krajih.

Minister za notranje zadeve Aleš Hojs je bil besen. Objavil je serijo tvitov, v katerih vsem ljudem, tudi tistim, ki so ohranili medosebno razdaljo, grozi s kazenskim pregonom. »Policija je popisala večje število zbranih, ki bodo oglobljeni. Prav tako bo vložila ovadbe zoper organizatorje in udeležence, saj gre za kaznivo dejanje ogrožanja zdravja,« je zapisal v enem. »Pričakujem, da bo policija za identifikacijo vseh tistih, ki jih je, kot udeležence petkovih in današnjih shodov, potrebno kazensko ovaditi, uporabila vse javno objavljene slike in prispevke medijev oz. socialnih omrežij,« je dodal v drugem.

Minister rad grozi, a o pravu ne ve veliko. Njegovi tviti so problematični z več vidikov. Če so nekateri protestniki že kršili odlok o omejevanju gibanja, kar je sicer pravno vprašljivo, gre pri tem za prekršek in ne, kot namiguje minister, za kaznivo dejanje.

Še bolj na spolzkem terenu je minister Hojs pri pozivu o tem, da naj policija pregleduje javne slike, prispevke medijev in družbena omrežja ter tako identificira morebitne kršitelje odloka o omejevanju gibanja. Policija si že zdaj pomaga z javnimi objavami na Facebooku in ostalimi javnimi viri. Rudari na slepo, včasih uporablja program za avtomatsko prepoznavanje oseb, kar je pravno vprašljivo. A velja poudariti, kot piše tudi na straneh policije, da »vsako policijsko pooblastilo pomeni določen poseg v človekove pravice, zato se lahko uporabi le pod pogoji, ki so določeni v zakonu, in na način, ki je opredeljen v zakonu ali v podzakonskem predpisu.«

Urad informacijske pooblaščenke je že večkrat opozoril, »da policija ni upravičena na zalogo in na splošno vršiti nadzora ’vseh javnih virov’, še zlasti ne objav na družbenih omrežjih, forumih in podobnih spletnih straneh z uporabniško generirano vsebino. Zbiranje oz. analiziranje podatkov mora biti omejeno na postopke v zvezi s konkretnimi kaznivimi ravnanji oz. osumljenci.«

Če bi v tem primeru šlo za kriminalno početje ali nogometne huligane, ki bi razbijali po stadionu, bi bil takšen način identifikacije osumljencev sprejemljiv. Pri mirnem protestu, kjer z vseh fotografij tudi ni jasno, ali se je oseba tam znašla po naključju, pa to ni sprejemljivo. Pri prekrških je treba oceniti vse okoliščine nekega dejanja, kar samo s fotografije ni mogoče.

Morda pa se Hojsu v tvitu sploh ni zgodil lapsus. Morda ni mislil na kršenje odloka o omejevanju gibanja, ki predvideva prekrške. Morda pa je minister za notranje zadeve kar vso množico osumil storitve kaznivega dejanja prenašanja nalezljivih bolezni. To bi bilo absurdno. Takšnega kaznivega dejanja namreč ne morejo narediti osebe, ki niso okužene ali pa tega ne vedo. Nalezljivo bolezen lahko namerno in naklepno širi le kdo, ki ve, da je bolan, ki ima odločbo o karanteni ali izolaciji.

Minister za notranje zadeve Aleš Hojs ni pravnik. Po izobrazbi je gradbeni inženir. Ne more poznati pravnih podrobnosti kazenskega in prekrškovnega postopka. Lahko pa bi vprašal za nasvet, ne pa da kot notranji minister zagovarja totalitarno družbo nadzora.