Apologet namesto kritika

Dr. Milan Krek je bil ob epidemiji covid-19 na začetku aprila vpoklican kot gasilec javnega mnenja. Potem ko je takratni vršilec dolžnosti direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) dr. Ivan Eržen za Mladino dodatno zaostrovanje vladnih omejevalnih ukrepov označil za nepotrebno in ko se je z objavo internih pisem izkazalo, da je to tudi prevladujoče mnenje državnih epidemiologov, ključnih strokovnjakov za obvladovanje nalezljivih bolezni, je vladni govorec Jelko Kacin Kreka povabil na novinarsko konferenco kot predstavnika NIJZ. Erženu so vabilo za sodelovanje na vladni novinarski konferenci preklicali.

Krek je bil takrat vodja koprske enote NIJZ. Po izobrazbi je specialist javnega zdravja in velja za strokovnjaka za problematiko prepovedanih drog, čeprav je v zadnjem času tudi na tem področju uporabljal strokovno dvomljive argumente. Nikakor pa ni epidemiolog, še manj strokovnjak za nalezljive bolezni. »Na NIJZ dela veliko dobrih strokovnjakov, ki se jih v tem trenutku ne sliši, ker zaposleni nimamo dovoljenja, da nastopamo v medijih,« je Krek kljub temu razlagal pred kamerami. Spotoma je podprl vladne ukrepe. »Strožji ko so, boljši so.« Že takrat je bilo jasno, da je glavni kandidat za vodenje NIJZ pod novo vlado.

Nastop je podkrepil z navajanjem podatkov iz matematičnih modelov, ki naj bi kazali, da bi v Sloveniji brez omejevalnih ukrepov zaradi covid-19 lahko umrlo tudi 90 tisoč ljudi. Za take »amaterske« modele epidemiologi NIJZ pravijo, da so lahko sporni z vidika zavajanja javnosti. »Z javnozdravstvenega vidika izdelava netočnih modelov lahko celo škodi, saj lahko vplivajo na lažen občutek varnosti in s tem nespoštovanje nujnih ukrepov ali neutemeljeno povečevanje strahu že tako zaskrbljene javnosti.«

Nenavaden je bil tudi njegov prvi medijski nastop po izvolitvi za novega direktorja NIJZ. Potem ko je bilo v četrtek prejšnji teden zaznanih sedem novih okužb, v petek pa 15, je Krek to povečanje brez resne argumentacije pripisal temu, da ljudje med velikonočnimi prazniki pred 14 dnevi niso upoštevali omejitev. Od okužbe do pojavitve simptomov sicer praviloma preteče od pet do sedem dni, 14 dni je skrajen in zelo redko zaznan rok. Naslednji dan, v soboto, se je število na novo odkritih primerov vnovič zmanjšalo na osem. Verodostojnost strokovnjaka, ki je pripravljen na podlagi tako skopih podatkov prepoznavati vzročno-posledične povezave in ni sposoben samoomejevanja pri komentiranju problematike zunaj svojega strokovnega področja, je najmanj vprašljiva.

Pri vsem tem pa je precej žalostno, da je bil Krek izmed kandidatov, ki so se prijavili na razpis za direktorja NIJZ, vendarle najboljša izbira. Edini preostali prijavljeni kandidat je bil mikrobiolog dr. Gorazd Pretnar, ki je zadnja leta večkrat izražal proticepilsko mnenje in tudi nastopal na spletnih straneh proticepilskih gibanj. Torej res ne bi bil primeren za vodenje institucije, ki v Sloveniji skrbi za cepilne programe. Da je bil Pretnar edini protikandidat Kreku, pa kaže, da je vlada z utišanjem strokovnjakov NIJZ, ki so izražali konstruktivno kritiko slabo premišljenih ukrepov za zajezitev epidemije, od kandidature odvrnila vse resne strokovnjake. Namesto strokovnosti si je zagotovila poslušnost in ustrežljivost.