Nerazumevanje gospodarstva – primer Gorenja

Gospodarski zastoj, ki je posledica epidemije koronavirusne bolezni, ima negativne učinke na vse gospodarske dejavnosti in na tako rekoč celoten storitveni sektor. A kakor je pomembno reševati samostojne podjetnike in manjša ter srednje velika podjetja, mora biti temeljni razmislek usmerjen v reševanje gospodarskih velikanov. To so podjetja, ki imajo na gospodarstvo multiplikativni učinek, saj je v njih zaposlenih ogromno ljudi, imajo obsežno in razvejeno proizvodnjo, hkrati pa je nanje vezano veliko kooperantskih poslov in drugih dejavnosti. Dober primer takega podjetja je Gorenje, ki je pretekli teden napovedalo odpuščanje v velikem obsegu: do konca leta naj bi družbo zapustilo 2100 zaposlenih (v Sloveniji 828 delavcev, od tega 544 v proizvodnji Gorenja, 155 režijskih delavcev v družbi Hisense Gorenje Europe, 84 v IPC in 45 v Gorenju Gostinstvu).

Vse države pazijo na takšne velikane, posebej, če so regijsko vezani, saj lahko njihov zlom prinese gospodarsko smrt neke regije in dejavnosti v državi. Zato se danes vlade in njihovi ministri zelo skrbno posvečajo preživetju teh velikanov. Nemška vlada ocenjuje, da skupina Volkswagen, največji zaposlovalec v Nemčiji, na vsako delovno mesto znotraj podjetja ustvari še dve do štiri delovna mesta. Gre za podizvajalce, podporne storitve, storitveno dejavnost, ki je posledica delovanja podjetja.

Ko je pretekli teden slovenska vlada objavila besedilo drugega zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije, so v velikih podjetjih ostrmeli. V drugem členu zakona je zapisano določilo, da skupni znesek javnih sredstev ne sme preseči 800 tisoč evrov na posamezno podjetje ali 120 tisoč evrov na posamezno podjetje, dejavno v sektorju ribištva in akvakulture, ali 100 tisoč evrov na posamezno podjetje, dejavno v primarni proizvodnji kmetijskih proizvodov. Gre za bruto zneske pred odbitkom davkov ali drugih dajatev.

V vseh resnih državah pomoč podjetjem razdeljujejo na glavo zaposlenega, glede na obseg vpliva na javno gospodarstvo in javne finance, v Sloveniji pa se je vlada odločila za nepojasnljivo omejitev, ki nima nobene realne podlage, kaznuje pa velike zaposlovalce in jih dobesedno spodbuja, naj odpuščajo. Pri čemer gre v deležu za glavne plačnike davkov in prispevkov. Osemsto tisoč evrov je za velikega zaposlovalca z več tisoč zaposlenimi zanemarljivo malo. Za to odločitvijo vlade ne stoji ekonomska analiza – zakon sicer ne prinaša nobene resne finančne in ekonometrične analize ukrepov. Ne samo to: v nekaj velikih podjetjih smo preverili, ali se je nanje obrnil kakšen predstavnik vlade, tako kot to počnejo v Franciji, Nemčiji, Belgiji … A to se pri nas ni zgodilo.

Lahko in udobno je torej s prstom kazati na nove lastnike Gorenja ob odpuščanju, ki so ga napovedali. Da bodo odpuščali, ni bilo dvoma že pred krizo. Novi kitajski lastniki so Gorenje kupili kot vstopno točko na evropski trg, da bi prek njegove mreže v Evropo dobavljali predvsem izdelke podjetja matere iz Kitajske. To je bilo jasno že ob nakupu, zmanjševanje števila zaposlenih je sodilo v njihov prvotni načrt, le bolj mehko so ga nameravali izpeljati. A Gorenje ni edino veliko podjetje, ki ga bo zadela vladna omejitev pomoči. Velika podjetja so pavšalno kaznovana, ker je v njih zaposlenih veliko ljudi. Kar je norost.