Prvorazredni politiki in drugorazredni državljani

Kršitve omejitve gibanja se strogo kaznujejo, ali pa sploh ne

Ko se je pred dnevi pred državnim zborom zgodil protest proti vladi oziroma več različnih protestov hkrati, je policija popisala kar se je dalo veliko ljudi in jih obvestila, da bodo s strani zdravstvenega inšpektorata prejeli kazni za prekrške, ki so jih storili, ker niso upoštevali odloka o omejitvi gibanja. Tako usodo so doživeli že tudi drugi »protestniki« pred tem, četudi so na ploščadi pred državnim zborom upoštevali vsa določila odloka o omejitvi gibanja. Sploh ne gre za vprašanje epidemije, očitno je, da ima policija navodila na vse možne načine preganjati kakršno koli nestrinjanje z vladajočo oblastjo, izraženo na javnem kraju. Notranji minister Aleš Hojs zdaj policiji narekuje naj vsakogar obtožijo kar kaznivega dejanja, ne zgolj prekrška, čeprav v zakonodaji za to ni podlage.

A pred zakonom nismo vsi enaki. Ko so se pred dnevi ob slovenski schengenski meji v obsežni skupini sprehajali tudi vladajoči politiki (med njimi omenjeni Hojs, pa obrambni minister Matej Tonin in predsednik republike Borut Pahor) in pri tem kršili čisto vse določbe omenjenega odloka, ni bilo govora o kakem prekršku, kaj šele kaznivem dejanju. Pa ne zato, ker bi policija gledala stran. Ampak, kot so pojasnili na zdravstvenem inšpektoratu, zato, ker posegi v človekove pravice iz tega odloka ne veljajo za funkcionarje ter uradne osebe. »Odlok se ne uporablja za dejavnosti, ki jih izvajajo pristojne službe, za zagotavljanje izvajanja nalog države, samoupravnih lokalnih skupnosti in javnih služb«, so pojasnili na inšpektoratu.

Podobno izkušnjo je po naših informacijah doživel tudi poslanec Levice Primož Siter. Po tem, ko je policija popisala (in oglobila) vse udeležence »shoda«, kjer so udeleženci ob upoštevanju vseh vladnih zapovedi omejitev gibanja v znak protesta pred državnim zborom nalepili silhuete svojih stopal, je to storil tudi Siter. Tudi njega je »prijela« policija, ko pa so ugotovili, da gre za poslanca, so mu sporočili, da pač lahko počne, kar hoče.

Tudi poslanca je »prijela« policija, ko pa so ugotovili, da gre za poslanca, so mu sporočili, da pač lahko počne, kar hoče.

Ob tem si je lahko zamisliti določene hipotetične situacije, ki bi v prihodnje prav lahko postale tudi povsem realne. Pred državnim zborom bi se tako lahko zbrali policisti in protestirali proti zlorabi policije v politične namene. S tem ne bi storili prekrškov ali kaznivih dejanj. Enako bi lahko storila vojska. Lahko bi se tam zbrali recimo tudi poslanci opozicije, ki bi izrazili nasprotovanje z vladno avtoritarnostjo.

Po drugi strani pa bi se tam lahko zbrali tudi ministri in poslanci koalicije, ki se sestavlja vlado, v podporo vladnim odločitvam. Na nazadnje, tam bi lahko zborovanje organizirala tudi »civilna družba«, ki podpira vlado in ministri bi jim lahko šli izreč dobrodošlico, se z vsakim posebej rokovali, se objeli, morda celo poljubili na lice. Res je sicer, da bi v tem primeru policija, če bi spoštovala prakso, ki jo je morala vzpostaviti, morala kaznovati udeležence takega shoda. A ministrov ali pa poslancev, ki bi jih šli pozdravit, pa ne bi mogla ali smela kaznovati.