Navedb gospoda Galeta nihče ne zanika

V Sloveniji smo v preteklih letih že imeli nekaj žvižgačev, a le redki od njih, če sploh kdo, se je izpostavil tako javno kot gospod Ivan Gale

V Sloveniji smo v preteklih letih že imeli nekaj žvižgačev, a le redki od njih, če sploh kdo, se je izpostavil tako javno kot gospod Ivan Gale, ki je v dveh oddajah TVS Tarča predstavil številne osupljive podatke o tem, kako je naša država v najhujši krizi zaradi Covida-19 nabavljala zaščitno in medicinsko opremo.

Tudi v času epidemije je treba spoštovati pravo, ker sicer država funkcionira kot čista »banana republika«.

Namen tega zapisa ni analiza navedb g. Galeta, saj s tem ukvarja slovenska policija, ampak analiza reakcij na te navedbe. Zlasti je takšna analiza možna na podlagi druge »Tarče«. Glavni diskutant je bil minister Počivalšek, katerega odgovore na očitke žvižgača lahko povzamemo v štirih točkah:

1. Zaradi nujnosti postopkov »paragrafarjev« (izraz, ki ga je v večkrat uporabil minister, z njim pa je verjetno mislil na ljudi, ki bi/so tudi v takšni situaciji zahtevali spoštovanje prava) ni bilo mogoče upoštevati.

2. Če ne bi postopali tako, kot so, bi bilo število mrtvih zaradi virusa dosti večje.

3. Če ne bi postopali tako, kot so, bi nujno potrebno opremo država dobila prepozno (po ministru »okrog Božiča«).

4. Pogodbe, ki bi naj bile sporne, je podpisoval g. Gale sam.

Minister torej sploh ni zanikal navedb g. Galeta, ampak je problematizirane postopke opravičeval z njihovo nujnostjo, ob tem pa je poskušal kot najbolj odgovornega izpostaviti ravno g. Galeta, čeprav formalni podpisnik pogodb včasih (v javni upravi kar pogosto) sploh ni tisti, ki je dejanski odločevalec. Seveda to ne pomeni, da lahko podpiše vse, kar pride na njegovo mizo, a večji del odgovornosti mora vsekakor prevzeti tisti, ki je odločil, po kakšnih pogojih in s kom se bo podpisala pogodba.

Opravičevanje opisanih nabav z nujnostjo in reševanjem človeških življenj bi bil relativno dober argument, če ne bi do nekaterih najbolj čudnih zadev prihajalo ravno pri sorodnikih, prijateljih, političnih simpatizerjih ... Pa še nekaj: tudi v času epidemije je treba spoštovati pravo, ker sicer država funkcionira kot čista »banana republika«.

Iz navedb ministra in še ene gostje na Tarči je bilo mogoče razbrati še nekaj: njihova teza je, da naj bi bila zadeva problematična samo, če bi komu uspelo dokazati, da so se politiki zaradi takšnih nabav protipravno okoristili. To je teza, ki je absolutno zgrešena.

Iz navedb ministra in še ene gostje na Tarči pa je bilo mogoče razbrati še nekaj: njihova teza je, da naj bi bila zadeva problematična samo, če bi komu uspelo dokazati, da so se politiki zaradi takšnih nabav protipravno okoristili. To je teza, ki je absolutno zgrešena. Če pristanemo na njo in se zgodi (kar je čisto možno), da organi pregona protipravnega okoriščanja politikov ne bodo uspeli dokazati, bi to pomenilo, da je v Sloveniji čisto normalno, če politiki želijo zagotoviti posle svojim sorodnikom ter političnim in siceršnjim prijateljem, če se jim plačujejo veliki avansi, če se nabavlja neprimerna oprema, če se letala plačujejo, kot da letijo na zlato in ne na kerozin ... To bi seveda tudi pomenilo, da o etiki in morali ter o kakšni (politični, pa še kateri drugi) odgovornosti v Sloveniji ni vredno izgubljati besed.

Na nas vseh je, da se odločimo, ali želimo živeti v takšni državi. Gospod Gale tega očitno noče in je to tudi povedal. Zaradi obojega si zasluži globoko spoštovanje. Vendar ob vsem, kar so že in še bodo zvalili na njega, to ne bo dovolj. Treba mu bo pomagati še na drugačne načine in ne samo simpatizirati z njim na družbenih omrežjih. V nasprotnem primeru bo kmalu utihnil še ta, zadnji glas, ki nam kaže, da je v Sloveniji mogoče ravnati tudi drugače, kot pa je trenutna praksa. Mi vsi pa se bomo morali odločiti, ali bomo to dopustili, ali pa bomo temu glasu pomagali tudi sami.

Drago Kos, prvi predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), je mnenje napisal za spletno Piščalko >>