Gremo ven!

Raw pasta
Trubarjeva 43, Ljubljana
Tel.: 070 617 557
Simpatični italijanski dvojec sveže narejeno pašto streže od ponedeljka do petka od 10.30 do 18.30; glede na negotove razmere prej pokliči in povprašaj, kako in kaj.

Ambient:
trenutno nas zanimajo predvsem terase: tale je pokrita, prostornejša kot notranjost lokala in opremljena s preprostimi lesenimi mizicami in italijanskimi muzikami

Napitki:
nekaj pivakov, tudi lokalnih kraftarjev; za vinopivce so tu prosecco, malvazija in refošk

Dostopnost:
s Trubarjeve navzgor ali s Komenskega navzdol – oboje kakopak peš ali s kolesom; tudi za gibalno ovirane ni zaprek

Fino:
casarecci s čemaževim pestom maccheroni s carbonaro tiramisu

Ne tako fino:
ukrepi niso fini, ampak kaj č’mo?!

Pašte stanejo od 7,9 do 8,5 evra, tiramisu pa 3,5 evra

»Jelko, požen! Jaz sem pripravljen: smoking je speglan, manšetni knofi zglancani, narastek eliminiran, brada depilirana!« se je že pred kakšnima dvema tednoma na govorca v televizorju drl vodja Konzumovih terenskih delavcev, misleč, da bo s svojim zaklinjanjem pospešil odpiranje gostinskih obratov in s tem osnovno dejavnost te rubrike vsaj približno vrnil v kolesje normalnosti. No, od tega smo seveda še vedno kar daleč: kuhajoče gostince – tudi tiste s terasami – vsak dan znova čakajo številne težke odločitve. Bo vreme zdržalo? Naj nabavim surovine? Naj vpokličem osebje? Kako obvestiti potencialne goste o odprtju/zaprtju? Kako organizirati pogon, da bo varen in predpisom ustrezen? Koliko bo sploh prometa na terasi? … V tej luči gre tudi Konzumove zapisnike bolj kot kadarkoli razumeti kot opisne utrinke in ne kot brezprizivne sodbe – običajne vatle za zdaj še puščamo doma. In kakšna reportaža iz samooskrbne kuhinje še vedno ni izključena.

No, vseeno se nam je zdelo prav, da delno sprostitev protikoronskih ukrepov izkoristimo za terensko poročilo. Šefinšpektor je tako s člani istega gospodinjstva poiskal najbližjo obratujočo teraso, si razkužil roke, premeril razdaljo med mizicami, snel masko in se začel imeti fajn. Pristal je namreč na terasici pogona Raw pasta, v kateri italijanski par že od lanske jeseni izdeluje sveže testenine in jih – če jih ravno ne kupite za domače kučne čarolije – opremlja z zanimivimi omakami.

Koronski premor je bradati šef izkoristil za snovanje pomladanske kolekcije omak, s katerimi dopolnjuje ponudbo zlatih klasik – izjemne, svilnato kremaste in moško zapoprane karbonare, ki se oprijemlje kompaktnih, valjda na zob kuhanih maccheronov, ali pa sočne, eksplozivne, v pečici na bazi iz rdeče čebule in česna počasi podinstane sicilijanske kombinacije češnjevcev, oliv, kaper in melancan, namenjene debelim spaghettonom, nikakor pa ne gre preskočiti še polnozrnatih paccherov – nekakšnih velikoprofilnih prifrknjenih tulcev s paradižnikovo omako, kremasto burrato in pistacijami. A da ob slinjenju ne pozabim na pomadanke: orecchiete so hladne, s češnjevci, malimi mocarelicami, rukolo in nacufanim prekajenim sušenim konjskim mesom pripravljene na solatno vižo, sezonska zmaga pa so casarecci s čemaževim pestom, pri katerem poleg krasne, živahno zelene barve cenimo predvsem lepo balansiranje čemaževe začesnanosti z dodajanjem sončničnih semen, ovčjega sira in olivca. Masko dol!

Raw pasta je v nas tako dvignila razpoloženje, da tiramisuja niti ne bi potrebovali, a ker domačemu tiramisuju nikoli ne smeš reči ne (»Nona te opazuje!«), smo lahko ob postreženem nam izjemnem primerku samo zavzdihnili: La vita e bella! In da se je težko odločiti, kdo bolj potrebuje možnost uživanja v dobri hrani, druženje za isto mizo in sproščene debate – gostje ali gostinci. Držimo pesti za vse!