Podatkovni kolonializem
Truthout.org / flickr
Ena od posledic 11. septembra 2001 je bila vzpostavitev agresivne in diskriminatorne politike nadzora. Če morda še lahko opravičimo kratkotrajne ukrepe, pa takšne prakse hitro postanejo del vsakdana ter omogočijo državam in korporacijam nadzorovanje državljanov – potrošnikov.
V zadnjih letih smo že zasledili termin podatkovni kolonializem, ki je v času Covid-19 postal še bolj aktualen. Na “Zahodu” nas prepričujejo, da je njihova politika nadzora povsem drugačna od avtoritarnega “Vzhoda” in opozarjajo, da sami pristajamo na deljenje svojih podatkov. Vendar je historična primerjava s kolonializmom povsem smiselna: odvisni smo od tujih korporacij, ki na naš račun pridobivajo vire in si s tem večajo ekonomsko vrednost.
Kljub retoriki, da gre za javno dobro, takšno zbiranje podatkov dolgoročno služi predvsem profitom največjih podjetij. Morda kolonializem ni videti povsem enak tistemu izpred stoletij, pa vendar – medtem ko se podjetja okoriščajo z našimi podatki, smo vsi sužnji kapitalizma!
Agrument ustvarja Danes je nov dan.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.