Gospa ministrica, vi se ne zavzemate za napredek!

Če ne pristajate na ustvarjanje sovraštva, bi do zdaj dvignili glas ob odločitvi vrhovnega sodišča, da pritrjuje premierju, ki dve ugledni slovenski novinarki enači z odsluženima prostitutkama

Spoštovana gospa Pivec, predsednica stranke upokojencev DeSUS! Pišem vam osebno in javno. Saj je tudi vaš osebni zapis na Facebooku, ki sem ga pod naslovom »Ne pristajam in ne bom pristala na ustvarjanje sovraštva med lastnim narodom!« zasledila 10. maja na strani spletne Mladine, sporočilo, namenjeno javnosti. O lažnem domoljubju je nadvse pronicljivo pisal že Ivan Cankar, zato moj nasvet: vzemite ga v roke, preden se lotite svojih objav na Facebooku.

Glede na to, da se kot ministrica v slovenski vladi že drugič ukvarjate z visoko politiko, vam dobrohotno svetujem, da preučite vsaj razliko med narodi in državljani (Slovenije). Morda boste spoznali, da ste dejansko v službi državljanov (vseh!) in ne le slovenskega naroda.

Vaše besede, izrečene na videz osebno, so seveda mišljene javno. Namenjene so neposredno občinstvu, bralcem, narodu, državljanom. Čeprav gre za čisto osebno zavezo (Ne pristajam in ne bom pristala …), je niste izrekli sebi ne svoji kolegici ob kavi, ampak vsem nam, ki vas beremo, poslušamo ... Svojemu lastnemu narodu? Kdo je sploh ta, ki ga naslavljate? In v kakšnem kontekstu? V kontekstu sedanjega in preteklega časa, v kontekstu obeh svojih vlog, v kontekstu ministrice za kmetijstvo v tej in prejšnji vladi, v kontekstu vodje stranke …

Za verodostojnost besed, torej za to, ali nekomu verjamemo in zaupamo ali ne, je najpomembnejši kontekst. Ta pa je vedno vezan na besedico – zakaj. Zakaj je nekdo rekel prav to in ne česa drugega. Kontekst je torej tisti, ki določa, ali je beseda, misel, stavek … resnica ali laž. Je izrečena iz čistega srca ali kar tako. Dovolj dolgo se gibljete v politiki, da ne bi imeli tovrstnih izkušenj z besedami.

Saj če res ne pristajate na delitve in se borite za napredek, se boste morali kdaj tudi zelo konkretno zavzeti za ženske, za pravice in svobodo medijev, za okoljevarstvenike, ki zaradi vas izgubljajo bitko s črno prihodnostjo, morali se boste začeti zavzemati za ohranjanje čiste pitne vode in izvirov, podtalnice in rek ter tako dragocene pridelovalne zemlje …

Angleži – kot narod odličnih dramatikov –učijo, da je treba, če hočemo, da je dialog v drami prepričljiv, odgovoriti na dvanajst zakajev. Na vseh dvanajst je treba odgovoriti zelo natančno in prepričljivo, da je lahko prva replika sploh zapisana. Če je le en argument neprepričljiv, pade celotna replika. In dober dramatik si tega ne privošči.

Svojo objavo na Facebooku zaključujete z zaobljubo/mantro: »Vedno sem se in se bom zavzemala za napredek, ki temelji na dialogu, kompromisih in vsebinskih rešitvah problemov.«

Vaša misel, takoj ko je postavljena v kontekst časa, vaših dejanj in odločitev, pade. Gospa ministrica, vi se ne zavzemate za napredek, saj drugače ne bi potrdili nobenega zakona, odredbe, amandmaja, ki se nanaša na naravi in okolju škodljive spremembe okoljskih zakonov in standardov, ki bodo Slovenijo pahnili nekaj desetletij nazaj, potrdili ne bi nobene škodljive odredbe in zakonov iz megakoronskih paketov (kar se bo še izkazalo v prihodnosti), ne bi dvigali roke ob ustanovitvi vladne parlamentarne preiskovalne komisije o sporni nabavi zaščitne opreme, saj to pomeni presedan v demokratični praksi; ne bi se tiho strinjali z vsebino t. i. depeše, ki blati slovensko državo ter medijsko svobodo vse od osamosvojitve Slovenije, ne bi …

Veliko tega, kar ste, ne bi storili, temveč bi dvignili glas in zavzeli konkretno in jasno stališče. Če ne pristajate na ustvarjanje sovraštva, bi do zdaj dvignili glas ob odločitvi vrhovnega sodišča, da pritrjuje premierju, ki dve ugledni slovenski novinarki enači z odsluženima prostitutkama, zoperstavili bi se sovražnemu lovu na najvišje slovenske intelektualce, pisatelje, ki ga je že prve dni vaše vlade sprožil ad hoc vladni organ in jih označil za psihiatrične primere, ki jih je treba javno linčati … Ne, gospa Pivčeva, če bi bili to, kar mislite, da izražajo vaše besede, bi bili proti implementaciji 37. a člena, vzeli bi v bran protestnike, ki so jih oglobili, itd.

Saj če res ne pristajate na delitve in se borite za napredek, se boste morali kdaj tudi zelo konkretno zavzeti za ženske, za pravice in svobodo medijev, za okoljevarstvenike, ki zaradi vas izgubljajo bitko s črno prihodnostjo, morali se boste začeti zavzemati za ohranjanje čiste pitne vode in izvirov, podtalnice in rek ter tako dragocene pridelovalne zemlje …

In tako dalje in tako dalje … marsikaj zares »naprednega« boste morali narediti, da dokažete svojo verodostojnost. A milo rečeno – težko bo, saj bi morali za to spremeniti »kontekste«. Zdajšnje in prejšnje.

Ko poslušam gospoda Počivalška in vas, gospa Pivčeva, ki oba tako rada izgovarjata vedno iste stavke in v nedogled ponavljata vedno iste in neštetokrat prežvečene floskule, mi je namreč vse bolj jasno, ZAKAJ Šarčeva vlada z dvema trojanskima konjema ni mogla preživeti.

Kot je rekel pesnik Boris A. Novak: »Svoboda je glagol, ker se moramo za njo nenehno boriti.«

Draga Potočnjak, Ljubljana