15. 5. 2020 | Mladina 20 | Družba
Utapljanje ličink
Organizirano zatiranje tigrastih komarjev
Tigrasti zlodej
© Centers for Disease Control and Prevention’s Public Health Image Library
V štirih slovenskih obalnih občinah so se letos odločili za projekt zmanjševanja populacije tigrastih komarjev, ki so z agresivnostjo in dnevno aktivnostjo v zadnjih letih postali huda nadloga. Z inovativnim sredstvom, imenovanim aquatain, naj bi dosegli več kot 90-odstotno zmanjšanje števila komarjev oziroma njihovih ličink.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
15. 5. 2020 | Mladina 20 | Družba
Tigrasti zlodej
© Centers for Disease Control and Prevention’s Public Health Image Library
V štirih slovenskih obalnih občinah so se letos odločili za projekt zmanjševanja populacije tigrastih komarjev, ki so z agresivnostjo in dnevno aktivnostjo v zadnjih letih postali huda nadloga. Z inovativnim sredstvom, imenovanim aquatain, naj bi dosegli več kot 90-odstotno zmanjšanje števila komarjev oziroma njihovih ličink.
Pobudo za skupno akcijo obalnih občin je dal izolski župan Danilo Markočič, ki je dobil navdih pri lokalnih oblasteh v okolici Gardskega jezera v Italiji. Za strokovno podporo so zaprosili dr. Katjo Kalan, strokovnjakinjo za komarje z Univerze na Primorskem. Kot nam je povedala, naj bi po prvotni zamisli za zatiranje ličink komarjev uporabljali biocid BTI iz izločka bakterije Bacillus thuringiensis, ki je v svetovnem merilu najbolj razširjen. Ker pa se je zataknilo pri postopku registracije, so jim priporočili drugo sredstvo – aquatain.
Aquatain je tekočina na podlagi silicija, ki se enakomerno razporedi po površini mirujoče vode; na njeni gladini ustvari tanek film, ki zmanjša površinsko napetost. »To ličinkam preprečuje, da bi se pritrdile na vodno gladino in tako prišle do atmosferskega kisika. V bistvu se utopijo.« Poleg tega ne gre za biocid. »Snov ni toksična, ne škoduje okolju in zato sploh ne potrebuje registracije. Po približno štirih tednih razpade na neškodljive sestavine – silicijev dioksid, ogljikov dioksid in vodo.« Na vodo ga je treba nanesti zgolj enkrat na mesec, poleg tega pa komarji ne morejo razviti odpornosti, ker sredstvo deluje na fizikalni osnovi.
Čeprav naj bi bila snov za okolje neškodljiva, se naravnih ekosistemov v okviru akcije zatiranja komarjev ne bodo dotikali. »V jezerih, mlakah in drugih naravnih vodnih telesih, kjer so doma tudi druge živali, imajo komarji praviloma naravne sovražnike. To tudi niso okolja, kjer bi se razmnoževali tigrasti komarji, ki so glavna tarča projekta.«
Sredstvo nameravajo tako uporabiti za človeške vodne zadrževalnike, za jaške in odtoke za meteorno vodo. Občine naj bi ga razdelile tudi med občane, da bodo lahko poskrbeli za svoje sode za deževnico in druge zasebne zbiralnike vode. Posebno pozornost bodo namenili pokopališčem. »Pokopališča so pomembno žarišče za razvoj tigrastih komarjev, ker majhne temne vazice s stoječo toplo vodo dobro posnemajo njihovo naravno okolje za razmnoževanje – drevesne luknje.«
Dr. Katja Kalan poudarja, da gre za uporabo sredstva, ki ga nakapljajo neposredno v vodo in ga ne pršijo po zraku. »Dobila sem namreč nekaj pisem zaskrbljenih prebivalcev, češ da bi lahko spet utrpele škodo čebele.«
Letošnje poletje bi utegnilo biti zaradi mile zime glede nadležnosti komarjev precej naporno. »Vsekakor so mile zime zanje dobro izhodišče: zaradi visokih temperatur manj jajčec zmrzne in je začetna populacija komarjev temu primerno večja. Je pa številčnost komarjev odvisna tudi od vremena med poletno sezono. Zelo vroča in suha poletja komarjem niso ravno pogodu.«
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.