Staš Zgonik

 |  Politika

Razglasitev konca epidemije je v nasprotju s stališči strokovnjakov

S preklicem epidemije želi vlada predvsem privarčevati pri protikriznih ukrepih

kk

Zakon o nalezljivih boleznih pogojev za razglasitev konca epidemije ne določa, odločitev je prepuščena strokovni presoji.
© www.vperemen.com

Premier Janez Janša je včeraj v državnem zboru napovedal, da se bo epidemija covid-19, ki je bila razglašena 12. marca, še v času vlade Marjana Šarca, verjetno formalno končala konec tega meseca. "Danes ima Slovenija najboljšo epidemiološko sliko v Evropi, kar omogoča tudi preklic splošne epidemije, kar se bo verjetno pokrilo z datumom, s katerim se iztekata tudi prva dva proti korona paketa."

Vlada je nato odločitev o preklicu epidemije sprejela že na sinočnji dopisni seji. Pri tem se sklicujejo na mnenje Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki da "je ocenil, da vsi kazalniki kažejo na umirjanje širjenja virusa SARS-CoV-2 v populaciji". 

Zakon o nalezljivih boleznih pogojev za razglasitev konca epidemije ne določa, odločitev je prepuščena strokovni presoji. "Ocena, ali je že ustrezen čas za preklic epidemije, temelji na kompleksni presoji epidemiološke situacije. Najbolj pomemben je upad števila novih primerov oz. zmanjšanje števila primerov na raven stalnega pojavljanja zamejenega števila primerov, ki ne bo nad pričakovanim in ne bo izjemno bremenil zdravstvenega sistema in celotne družbe," so nam v začetku tedna odgovorili z NIJZ.

"Če bi virus povsem izginil in bi tako ostalo tudi po določenem opazovalnem obdobju, bi bila razglasitev konca epidemije smiselna. O tem smo se že pogovarjali in se strinjali, da v tem času kljub mirni situaciji to ni smiselno. Potrebujemo pravno podlago za vse ukrepe, ki jih bo treba uvajati za gašenje morebitnih požarov. To pa nam omogoča ravno razglašena epidemija."

Dr. Bojana Beović

Kot so ob tem poudarili, je težko napovedati, kako se bo epidemiološka situacija spreminjala v prihodnjih mesecih ob sproščanju ukrepov. Prav tako pričakujejo, da bo v hladnejšem delu leta širjenje okužbe ponovno intenzivnejše, tudi zaradi nizke prekuženosti prebivalstva. "Zaradi tega menimo, da ob kratkotrajnem, prehodnem izboljšanju epidemiološke situacije v Sloveniji še ni čas za razglasitev konca epidemije."

Podobno nam je v intervjuju, ki smo ga objavili v sredo, dejala vodja strokovne svetovalne skupine za epidemijo dr. Bojana Beović. "Če bi virus povsem izginil in bi tako ostalo tudi po določenem opazovalnem obdobju, bi bila razglasitev konca epidemije smiselna. O tem smo se že pogovarjali in se strinjali, da v tem času kljub mirni situaciji to ni smiselno. Potrebujemo pravno podlago za vse ukrepe, ki jih bo treba uvajati za gašenje morebitnih požarov. To pa nam omogoča ravno razglašena epidemija."

Vlada se pri razglasitvi tako ni zanašala na strokovna mnenja, temveč je na njeno odločitev vplivalo predvsem določilo iz 20. člena zakona o interventnih ukrepih ob epidemiji, ki določa: "Če do 15. maja 2020 epidemija ni preklicana, se roki izteka ukrepov, ki so določeni do 31. maja 2020, podaljšajo za 30 dni." To pa bi pomenilo dodatne izdatke iz državne blagajne.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.