Ravno prav vsega

Posestvo Majerija
Slap 18, Vipava
Tel.: 05 368 50 10
V svetlejšem delu leta Majerija trga zelišča od četrtka do sobote od 12. do 15. ter od 18. do 22. ure, ob nedeljah pa od 12. do 17. ure.

Ambient:
domačija na obronkih Vipavske doline je obdana s travniki, drevjem in dišečim zeliščnim vrtom; mize so masivne in udobne

Napitki:
kot se spodobi za lokalno orientiran pogon, je z vini (pa tudi z gini in pivom) zgledno pokrita Vipavska dolina

Dostopnost:
parkirna mesta so, zaprek za gibalno ovirane ni

Fino:
sladice prašičkove cigare kristaliziran regrat

Ne tako fino:
špargljeva juha

Cenovna politika je v Majeriji preprosta in pregledna: hladne predjedi so 10, tople 12, glavne 18 in sladice 10; omizje pa si lahko samo sestavlja menije od 35 evrov za tri do 55 evrov za sedem riht.

»Še dobro, da so že odprli frizerje – veš, kako bi mi drugače razpihalo frizuro!« je vrstnemu redu postkarantenskega odpiranja obratov pritrjeval Konzumov inšpektor, ko na poti od Majerijinega parkirišča mimo zeliščnega vrta do terase vipavski burji ni uspelo, da bi mu skuštrala sveže postrižene lase (kolikor jih je še ostalo).

Majerija je bila ena prvih restavracij, ki so po omilitvi ukrepov na polno podkurile pod lonci, in tako smo lahko, posedajoč pod ozelenelimi orehi, izbirali kar med devetimi predjedmi, petimi glavnimi krožniki in štirimi sladicami. V nasprotju z običajno kronološko popisovalsko prakso kanimo javljanje iz Majerije začeti prav pri cukrastem delu. Med prebiranjem jedilnika nam je najprej v oči padla razmeroma visoka enotna cena sladic, a so se nazadnje krasni rustikalni kvašeni vipavski orehovi štruklji z rozinami in sladoledom, bistrojska rabarbarina pita s super krhkim testom ter kremo in jagodnim sladoledom in na prvi pogled tvegana s koromačem odišavljena panakota s kompresirano hruško in mandljevim krokantom izkazali za silno resne, prostoru in letnemu času prilagojene slaščičarske mojstrovine.

Zavezanost času in prostoru je pravzaprav vela iz vsake postrežene jedi. Dišeči bezgovi cvetovi so prispevali elegantno sladkasto komplementarno dimenzijo krepkemu, rožnato pečenemu muflonovemu fileju na enem krožniku in skupaj z vaniljo dvigovali pehtranove rezance visoko nad pričakovanja na drugem. V močno zeleno kremo zmlete koprive so bile zavite v hrustljavo zapečeno palačinko, mlade bučke so z lešniki in kremo iz rumene paprike zaljšale koruzne trgance, raznorazna zelišča so se, vmešana v skuto, pojavila ob Cigojevem šalamu, v obliki različnih pestov pa jih je bilo srečati še tu in tam. Šparglji so delali družbo hrustljavo zapečenim, a sočnim petelinjim prsim, postreženim s polento in paradižnikovim concassejem, solirali pa so v kremni juhi, ki je bila – zanimivi veliki, tanki, hrustljavi rezini rožnatega kruha, s katerim je bila postrežena, navkljub – še najmanj prepričljiv del prijetnega kosila. Zmagovalni jedi sta tako prej ko slej postali krasna, resno hrustljava in lahkotna regratova tempura z jogurtom ter s kremo iz divjega hmelja in panceto nadevani, v ljubke zvitke zadžojntani svinjski zrezki, poimenovani prašičkove cigare.

Majerija je všečen gostinski pogon z domišljeno in dobro dodelano identiteto. Kuhinja temelji na zeliščih in se – čeprav gre za domiselne jedi – v izvedbi ne zapleta preveč v kompliciranje s tehnikami ali kreativiziranje za vsako ceno. Če k temu dodamo še res prijetno lokacijo, pozorno in nespakljivo postrežbo ter več kot primeren nabor spremljajočih napitkov, lahko ugotovimo, da jim je uspelo ustvariti gostoljuben prostor, kjer se kani dobro in sproščeno počutiti zelo širok nabor gostov. Zgledno!