22. 5. 2020 | Mladina 21 | Komentar
Smo res to storili?
V zraku viseča obtožba sistematičnega kršenja osnovnih človekovih pravic, ki ima za posledico smrt, je preresna, da bi si kot družba lahko privoščili pustiti jo vnemar
Ali res nikomur od tistih, ki so umrli zaradi okužbe v priznano skromni zdravniški oskrbi v domovih za starejše, ne bi koristila hospitalizacija
© Uroš Abram
V predahu po prvem valu okužb s covid-19 in v pričakovanju drugega vala je smiselno narediti bilanco dosedanjega spopadanja z virusom. V splošnem dobre, celo zelo dobre slovenske dosežke kazi dogajanje v domovih za starejše občane. Čeprav gre za zgodnja in dobro znana žarišča okužbe, slika dogajanja v njih danes še zdaleč ni popolna. A kar vemo, zadostuje za sum na resne etične in tudi zakonske kršitve, zdrse, v odnosu do oskrbovancev v teh domovih. Dejstvo je, da je bilo kar 80 odstotkov vseh umrlih zaradi covid-19 v Sloveniji oskrbovancev domov. V okviru EU je to tako visok delež, da nas ta kljub izjemno nizkemu številu umrlih med prebivalstvom zunaj domov po umrljivosti uvršča v zlato sredino EU. Znano je tudi, da je le manjši del teh oskrbovancev domov za starejše občane umrl v bolnišnicah, čeprav je zasedenost zmogljivosti za nego obolelih za koronavirusno boleznijo na vrhuncu epidemije komajda presegla tretjino postelj, ki so bile na voljo.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.