V Sloveniji ne bomo razglasili podnebne krize

Podnebna simbolika

V senci razprave o predlogu sprememb zakona o ohranjanju narave, ki močno zaostruje pogoje nevladnim organizacijam za pridobitev statusa organizacije, ki deluje v javnem interesu, je prejšnji teden na seji parlamentarnega odbora za okolje potekala razprava o razglasitvi podnebne in okolijske krize v Sloveniji.

Resolucija je nezavezujoča, z njo naj bi sledili zgledu več evropskih držav in evropskega parlamenta, odgovorne pa naj bi simbolno pozvala k ukrepanju za omejitev segrevanja ozračja na 1,5 stopinje Celzija. Šlo je za ostanek prejšnjega razmerja moči v državnem zboru, saj so dokument začeli pripravljati lani. »Dokument je zakonsko nezavezujoč. Resolucija pa ima politično težo in je njena vsebina politično zavezujoča za sedanjo vlado in za vse ostale vlade,« je dejal prvopodpisani predlagatelj Matjaž Nemec iz postTEŠevske stranke SD, ki po novem stavi na zeleno usmeritev.

Sprejetje resolucije so podpirale nevladne okolijske organizacije. »Resolucijo podpiramo kot znak, da se reševanje podnebne krize postavi za politično prioriteto,« je na seji povedala Katja Podbevšek iz Greenpeacea.

A stranke nove koalicije so se odločile, da resolucije ne bodo podprle. Podporo ji je odrekla tudi vlada. Okolijski minister Andrej Vizjak je povedal, da se vlada zaveda večplastnosti tematike. »Vsej tej kompleksnosti se je seveda pridružila še izhodna strategija iz te korona krize. Vse to skupaj odpira in poudarja potrebnost koordiniranega usklajenega delovanja številnih resorjev in številnih politik na tem področju.« Napovedal je, da bo vlada vsa vprašanja obravnavala v dolgoročni strategiji razogljičenja do leta 2050, zdaj pa ni čas za sprejemanje resolucij. Ker je nato Vizjak zapustil sejo in ni sodeloval v razpravi, so opozicijski poslanci zahtevali prekinitev. Ko se je seja po dveh dneh nadaljevala, je poslanec SDS Boris Doblekar pripomnil, da že koalicijska pogodba obravnava zelo podobna vprašanja kot predlagana resolucija. A pozabil je omeniti pomembno razliko – koalicijska pogodba niti enkrat ne omenja izraza »podnebne spremembe«. Tudi minister Vizjak ga v nastopu ni uporabil. Pri tem ne gre pozabiti, da je stranka SDS na čelu z Brankom Grimsom politiko gradila na sejanju dvoma o klimatološki znanosti, pozivanje k ukrepanju pa označuje za levičarsko zaroto.

Okolijskega filozofa dr. Luko Omladiča skrbi, da je zavrnitev te resolucije zelo slab signal, saj bi lahko napovedovala resno regresijo podnebne politike Slovenije. Ta sicer, kot je napisal na Facebooku, že zdaj ni bila ravno briljantna. »’Levoliberalne’ vladajoče večine so glede podnebja prevečkrat rade sprejemale različna ’simbolna dejanja’ in se ustavile, ko bi bili potrebni dejanja in ukrepi z dejanskim učinkom. Desna vlada očitno s simbolno zavrnitvijo resolucije o urgentnosti podnebne krize nima težav – in bojim se, da prav tako ne bo imela težav z doslednim prevajanjem tega stališča v dejanske politike.«

V gospodarski krizi, ki bo sledila zdravstveni, bo to še toliko laže utemeljiti.