Praznik, ki razdvaja

Slovenski zamejci razočarani nad odzivom slovenske vlade oziroma pristojnega zunanjega ministrstva, ki ga vodi Anže Logar

Protislovensko vzdušje v Trstu in okolici, v zamejstvu, je za tam živeče Slovence vedno bila boleča tema. Še posebej pa je v zamejskem spominu boleč spomin na požig Narodnega doma, osrednje kulturne ustanove tržaških Slovencev, 13. julija leta 1920, s strani italijanskih nacionalistov in fašistov. Kljub temu, da naj bi Narodni dom v obdobju prihodnjega leta ali dveh morda vendarle spet prešel v last slovenskih zamejskih organizacij, so protislovenske akcije tam še vedno realnost. Tudi s strani občinskih oziroma regionalnih oblasti.

Tržaška občinska uprava se je namreč odločila razglasiti nov občinski praznik in sicer na 12. junij, dan, ko so leta 1944 jugoslovanski partizani zapustili Trst. Praznik se bo imenoval Dan osvoboditve Trsta izpod jugoslovanske zasedbe.

To je pričakovano vznemirilo zamejske organizacije. »V navdihu in stališčih občinskega praznika, ki ga je desnosredinska mestna skupščina sprejela na županov predlog, se večina avtohtone slovenske narodne skupnosti ne prepozna, zato imamo sedaj nov praznik, ki razdvaja občane, obuja stare konflikte, je izključujoč in zakrknjen, namerno spregleduje potrebe mladih ljudi po povezovanju in nadgradnji družbenih odnosov in ne upošteva možnosti nastavitve pluralne spominske pripadnosti mestu Trst,« je zapisala predsednica Slovenske Kulturno Gospodarske Zveza (SKGZ) Ksenija Dobrila.

Odziv ministrstva na odločitev tržaške občinske uprave, da razglasi nov občinski praznik, ki zagotovo razdvaja tam živeče ljudi, je bil presenetljivo mil: »Zunanje ministrstvo ne komentira zgodovinsko pogojenih datumov kot novih praznikov …«

Zato so bili zamejci še toliko bolj razočarani nad odzivom slovenske vlade oziroma pristojnega zunanjega ministrstva, ki ga vodi Anže Logar. Slednji je, kot tudi sicer številni predstavniki vlade in državnega zbora iz vrst SDS, vse od nastopa vlade zelo angažiran pri javnih odzivih, kadar se ju zdi to potrebno. Posebej izrazita je v tem pogledu proaktivnost zunanjega ministra, ki celo v nasprotju s stališči vlade oziroma koalicije, zagotovo pa vsaj dveh koalicijskih partnerjev (SMC in DeSUS) evropske organizacije »obvešča« o vsem možnem, kar je po njegovem mnenju »narobe« v družbi, politiki …

Odziv na odločitev tržaške občinske uprave, da razglasi nov občinski praznik, ki zagotovo razdvaja tam živeče ljudi, pa je bil presenetljivo mil: »Zunanje ministrstvo ne komentira zgodovinsko pogojenih datumov kot novih praznikov …« V trenutku, ko pa bi dejansko bilo smiselno, da se zunanji minister oglasi, da protestira, da prek uradnih kanalov pokaže nestrinjanje vrha slovenske politike s razpihovanjem protislovenskega vzdušja s strani uradnih italijanskih oblasti, pa je skrajno angažiranost nadomestila skrajna zadržanost.