Dopust za vse?

Pred turistično sezono se pojavljajo številna vprašanja glede turističnih vavčerjev, s katerimi bo država deloma subvencionirala potrošnjo domačih gostov v turističnih obratih. Gre za ukrep, ki bo državni proračun stal približno 345 milijonov evrov, kar je največja takšna državna intervencija v zgodovini samostojne Slovenije. Pri tem pa v javnost prihajajo posamezna poročila o nesporazumih pri rezervacijah in tudi o poskusih zlorab sistema. Vendarle turistični ponudniki in ekonomska stroka menijo, da gre za ukrep, ki se bo po začetnih otroških boleznih izkazal za učinkovitega. Pri čemer je Janšev »New Deal za turizem« lahko zgolj dobrodošel prvi korak pri korenitem prestrukturiranju panoge glede na zahteve sodobnega potrošnika in resničnost postkoronskega sveta.

Turizem je za Slovenijo ena najdragocenejših panog, saj neposredno ustvari približno deset odstotkov BDP, posredno pa okoli 12; v tej dejavnosti je približno 92 tisoč delovnih mest. Jasno je, da bi občutno zmanjšanje števila domačih in tujih gostov zaradi epidemije covid-19 prizadelo ne le samo panogo, temveč celotno gospodarstvo. Vladni urad za makroekonomske analize je že konec marca posebej omenil turizem med panogami, v katerih zajezitveni ukrepi »negativno vplivajo na ponudbeno stran gospodarstva in imajo tudi precejšnje negativne posledice za povpraševanje«.

Če je vlada želela preprečiti katastrofalno poletno sezono, ki bi pokopala veliko turističnih in gostinskih obratov ter dodatno upočasnila okrevanje gospodarstva, je torej morala ukrepati. »Gre za nenavaden ukrep za nenavadne čase,« meni Marko Jaklič, predstojnik Inštituta za socioekonomsko in poslovno evalvacijo na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. »Vsekakor je dobro, da se s takšnimi keynesijanskimi intervencijami sedaj spodbuja notranja potrošnja. Pravzaprav bi takšnih ukrepov lahko bilo še več, na primer v kulturi.«

Pojdi z menoj v toplice

Velika večina turističnih podjetij je hvaležna za državno pomoč. Nekatera med njimi so že oblikovala posebne oglaševalske akcije; z njimi želijo privabiti goste, da bodo pri njih porabili vavčerje, za katere jim bo potem država oziroma Furs povrnil denar – po 200 evrov za vsakega polnoletnega gosta in po 50 evrov za otroka. Med njimi so prekmurske Terme Vivat, ki jih vodi direktor Metod Grah. Kot pojasnjuje, je njegovo podjetje za prenočitve z zajtrkom, ki jih je mogoče plačati s turističnim vavčerjem, odobrilo poseben 30-odstotni popust. »To je dobro za vse,« pravi o vladnem ukrepu. »Gostje, tudi tisti z nižjimi prihodki, si bodo lahko privoščili dopust; ponudniki bomo dobili dobrodošlo finančno injekcijo, država pa bo spodbudila notranjo potrošnjo, zaradi česar bo zbrala več DDV kot sicer, obenem pa bo imela manj izdatkov zaradi morebitnega odpuščanja in čakanja na delo v turizmu.«

Turizem je panoga, ki k slovenskemu BDP prispeva od 10 do 12 odstotkov. Je pa tudi med panogami, ki jih je epidemija najbolj prizadela.

Sistem je seveda odprt za zlorabe. Od konca maja in uradne objave zakona, ki omogoča rabo vavčerjev, javnost vznemirjajo medijska poročila in objave na družabnih omrežjih o posameznih ponudnikih, ki bodisi zavračajo goste z vavčerji bodisi jim pri rezervaciji zaračunajo višjo ceno – čeprav je to v nasprotju z omenjenim zakonom. Direktor Turistične zbornice Slovenije Fedja Pobegajlo nasprotuje takšnemu početju:

»Zbornica članom priporoča korektno pripravo ponudb za uporabo turističnih bonov in se ne strinja z oblikovanjem različnih cen glede na način plačila. Vsekakor podpiramo pripravo inovativne in privlačne turistične ponudbe za domače goste, ki jo člani objavljajo na spletni strani Turistično-gostinske zbornice Slovenije.«

Metod Grah meni, da so opisani incidenti nemalokrat posledica šumov v komunikaciji: »Zgodi se, da gost primerja različne pakete, ki so med seboj neprimerljivi, saj razlike v ceni izhajajo iz sezonskih specifik. Nekomu, ki ne pozna vseh zakonitosti, po katerih oblikujemo cenike, je težko razumeti te razlike. Zato je pomembno, da smo ponudniki v cenikih karseda transparentni.« Če pa posamezni obrati vavčerje dejansko izkoriščajo za zvišanje cen, Grah takšno početje označuje za »izjemno nekorektno«. Zdi se, da skušajo nekateri ponudniki tako izločiti socialno šibkejše goste in se osredotočiti na petičneže, ki bi pri njih porabili več denarja – toda direktor Term Vivat zavrača takšno logiko: »Z mojega vidika je denar denar in ni pomembno, ali mi ga plača gost ali država – 200 evrov ni malo. Sploh pa je prav, da sedaj lahko pride k nam tudi kdo, ki si morda drugače ne bi mogel privoščiti dopusta. Navsezadnje so ti boni namenjeni temu, da zasedenost naših zmogljivosti ostane na neki rentabilni ravni in da nimamo izgube zaradi praznih bazenov in hotelov.«

Zaton množičnega turizma

Grah je bil sicer med pobudniki zamisli o izdaji vavčerjev in je kljub nekaterim logističnim zapletom prijetno presenečen nad odzivnostjo vlade. »Želel bi si le, da bi bil krog ponudnikov, pri katerih bi lahko unovčili vavčerje, še širši, sam sem predlagal, da bi vanj na primer vključili še smučišča, akvaparke in druge obrate.« Državno posredovanje je omejeno le na del turistične panoge – na obrate, ki ponujajo prenočitve z zajtrkom. Pomembni deli panoge pa so ostali brez dodatne pomoči, če ne štejemo standardnih ukrepov iz protikoronskih zakonov, ki veljajo za celotno gospodarstvo. To so poleg smučišč in akvaparkov še gostinstvo, ponudniki doživetij – na primer raftanja, adrenalinskih športov, spustov po žičnicah – pa festivalska in koncertna dejavnost ter predvsem avtobusno prevozništvo, ki je v zadnjih tednih zaradi izpada turističnih prevozov že skoraj zamrlo. Sekcija za promet pri Obrtni zbornici Slovenije (OZS) je tako pred nekaj tedni zagrozila s protesti, njena pogajanja z vlado še trajajo.

Več let zapored je slovenski turizem postavljal rekorde v obisku in doseženih dobičkih. S koronavirusom se je to obdobje nepreklicno končalo.

Turistični vavčerji so torej obliž na odprto rano ene izmed najpomembnejših panog slovenskega gospodarstva. Ne bodo pa sami po sebi odpravili strukturnih težav slovenskega turizma, ki se bo moral pospešeno pripraviti na svet po epidemiji covid-19. To bržkone pomeni manj gostov, zlasti iz Azije, in preusmerjanje iz množičnega turizma v zeleni butični turizem s povezovanjem ponudb različnih ponudnikov. Več let zapored se je ta panoga v Sloveniji ponašala z rekordnim obiskom in je ustvarila rekordne prilive; to obdobje se je s koronavirusom nepreklicno končalo. »V slovenskem turizmu nič več ne bo, kot je bilo doslej; želje in potrebe strank bodo drugačne in drugačna bo morala biti tudi struktura panoge. Že vzporedno z izdajanjem vavčerjev bi bilo treba spodbujati razvoj novih poslovnih modelov,« pravi ekonomist Jaklič.