Janševa vlada želi finančno uničiti RTV Slovenija

»Opažamo splošno nezadovoljstvo ljudi s plačilom RTV prispevka. Tu bo prišlo do sprememb ne glede na vlado,« je prepričan premier

Temu lahko po pravici rečemo trojni cinizem oblasti: predsednik vlade v imenu vlade republike Slovenije na svoji strankarski televiziji grozi, da so neki drugi, namreč javni radioteleviziji, zdaj res šteti dnevi. »RTV je s plačilom prispevka s strani državljanov bogato financirana, ukvarja pa se s tem, kako postaviti eno vlado in zrušiti drugo. To pa ni tisto, za kar ljudje plačujejo 12.75 evra na mesec,« je na Nova24TV dejal predsednik vlade Janez Janša. 

Ne le to, k temu je dodal še estetizirano grafiko, kjer nas iz fotelja naslavlja s sloganom »Opažamo splošno nezadovoljstvo ljudi s plačilom RTV prispevka. Tu bo prišlo do sprememb ne glede na vlado« – vse skupaj je objavila vlada na svojem tviterju, on pa je retvital.

Še četrti

Verjetno bi težko našli bolj zgoščeno in reprezentativnejšo ilustracijo odnosa nove oblasti do medijev: prvič, paralelnega medijskega sveta, kjer se je ob klasičnih vzpostavila mreža strankarskih, propagandističnih in zdaj tudi »režimskih« medijev, saj je vendar njihov pokrovitelj najmočnejša in vodilna stranka, drugič, jasne nakazane grožnje po finančnem uničenju prvega in daleč najpomembnejšega medijskega servisa v službi državljank in državljanov, iz razloga neke domnevne zarote, in tretjič, izrekanja grožnje z mesta najpomembnejšega človeka v državi, predsednika vlade, in to kar v imenu celotne vlade na njenem uradnem računu in po tistem, ko je več kot očitno televizija Nova24TV postala njen novi medijski domicil.

Na četrti cinizem sem opozoril nedavno v Mladini: vse našteto počne ista oblast, ki je pripravila še vedno veljavni Zakon o RTV Slovenija, po svojem priznanju ga je napisal Branko Grims, ljudstvo pa ga je dvakrat potrdilo na javnem referendumu, leta 2005 in 2010, s čimer ga je v svojem temelju že spolitizirala, ampak očitno še ne dovolj in ne na dovolj »pravi« način.

Vodstvo RTV si ne upa ukrepati

Doslej sem že tolikokrat opozoril na nevarnost apelov proti plačevanju RTV prispevka, da sem ob vseh medijskih cenzorjih med uredniki in novinarji dolgočasen tudi samemu sebi.

V »ambrožičslokarbudjalesjakjančičštrukeljstepišnikovskem« svetu domače medijske (ne)odgovornosti, če naštejem sedem najpomembnejših, nimam posebne sreče, vse roma v koš.

Ampak ker se mi zdi skrajno pomembno, bom znova rezimiral:

• Nekaj je močno narobe z državo, v katerim ključni politiki, npr. prej vodja opozicije in zdaj premier, dolga leta pozivajo proti plačevanju prispevka javne radiotelevizije.
• V kontekstu nastajanja paralelnih strankarskih trobil in televizij, ki jih upravlja ista stranka, se začetni greh pomnogoteri. Večjega medijskega pritiska na največji in za medijsko svobodo najpomembnejšo ustanovo v državi si ne znam predstavljati.
• Nedopustno je, da se vodstvo RTV Slovenija ne odziva na neposredna javna priznanja in hvalisanja politikov, da ne plačujejo RTV prispevka in tudi ne na njihove odkrite apele državljanom, naj sledijo temu zgledu in ga ne plačujejo. Še več, na koncu se jim uredniki celo oddolžijo z novimi vabili v studio. 
• Pričakovali bi neposredno javno obsodbo »kršiteljev« in informacijo, kaj je glede neplačevanja javni zavod storil, saj si ta podatek vsi drugi plačniki prispevka zaslužijo, a nič od tega se v zadnjih letih ni zgodilo.
• RTV Slovenija, kot sem že povedal večkrat, bi morala preprosto odkloniti ali vsaj omejiti povabila politikom, ki takšno propagando z željo po škodovanju in uničenju javnega servisa izvajajo, razen v času volitev. Utemeljitev za to dejanje so si spisali politiki sami, zgolj pod nos jim ga morajo pomoliti.

Cinizem vseh cinizmov

Bolj kot obračam zgornjo premierjevo objavo, več cinizmov lahko v njej ugledam. Zato dodajam še enega, ob napovedanem intervjuju z ženo predsednika vlade prihodnjo nedeljo pri Jožetu Možini morda cinizem vseh cinizmov: če premier s svojim krogom političnih pristašev že leta poziva k neplačevanju RTV prispevka in prešteva prostitutke v javni hiši, če njegov notranji minister in člani stranke počnejo isto, potem je »opažanje splošnega nezadovoljstva ljudi s plačilom RTV prispevka« res podobno izjavi tistega začetnika kuharja, ki je presenečeno ugotavljal:

»Ne razumem, že trikrat sem solil juho, pa je še zmerom preslana.«

Čudna piromanska strast torej: sam zanetiš več požarov, potem pa se čudiš, zakaj se s takšno vnemo širijo. Slovenski medijski Rodos je zdaj v plamenih in če se novinarska srenja do zadnjega na čelu z DNS ne bo angažirala glede obrambe avtonomije radiotelevizije, potem je naše novinarstvo, že itak na slabi poti, res vredno, da propade: Hic Rhodus, hic salta.

Članek je bil prvotno objavljen na blogu IN MEDIA RES >>