Točka preloma

Gostilna Jež
Jagnjenica 12, Radeče 
Tel.: 03 568 52 40
Ježevi od torka do četrtka, ko kuhajo predvsem malice, delajo od 8. do 15., ob petkih in sobotah, ko jedilniku dodajo kompleksnejše jedi od 8. do 22., ob nedeljah pa od 8. do 19. ure.

Ambient:
prenovljena, čisto prijetna, lepo urejena, opremljena in udobna gostilna; muzika je stoodstotni hrvaški kič, ki najkasneje okoli juhe postane nadležen

Napitki:
pohvale vreden nabor posavskih, torej regijskih vinarjev ter njih strežba in predstavitev gostom

Dostopnost:
prostorno parkirišče; brez zaprek za gibalno ovirane

Fino:
polenta iz trdinke meso

Ne tako fino:
hobotnica s krompirjem in holandsko omako

Juha je stala 3,5, polenta 6, hobotnica 13,5, krškopoljčeva vratovina 12, telečja pa 14 evrov. Pozor: ne sprejemajo kartic!

»Če bi temle krajem prihranili nekaj arhitekturnih groznarij iz osemdesetih, bi bilo prav fletno …« je vozeč se mimo razpadajočih Medijskih toplic, raznoraznih avtobusnih postaj in večfunkcijskih, na Murgle center spominjajočih objektov, zasavsko sveže ozelenelo krajino komentiral vodja odprave v Jagnjenico. Za tam obratujoč družinski gostinski pogon smo – kljub temu da ga zdaj (ob delnem sodelovanju 3. in 5.) fura že 4. generacija rodbine – od našega doušništva izvedeli šele pred nekaj tedni, vremensko razburljiv petek pa se je zdel kot nalašč za poglobljeno preverjanje ponudbe.

Že po zunanji, malice oglašujoči tabli je bilo jasno, da tako kot marsikje tudi tukaj skušajo loviti ravnovesje med tradicionalnimi, stabilnost in obrat zagotavljajočimi praksami ter ambiciozno nadgradnjo, ki jo v smislu opreme, sodobnih kuharskih tehnik in trendovskih jedi uvaja zagnana nova generacija. To pomeni, da gost v enem trenutku z žlico zareže v mehak, okusen in z veščo roko oblikovan zdrobov žličnik v krepki in okusa polni goveji juhi, v naslednjem pa že dobi predse krožnik, ki na ves glas sporoča glejte me, kako sem sodoben, lokalen, sezonski in zategadelj trendovski. In mehka polenta iz koruze trdinke, na katero sta položena šopek popečenih, v slanino ovitih špargljev in še tekoč rumenjak s hrustljavo skorjo ter značajna gladka omaka iz kozjega sira, je prav to. Za nameček pa tudi daleč najbolj prepričljiva Ježeva jed onega dne. No, v užitek nam je bila tudi uvodna namazno-krušna igrarija s kompaktno, v bučnih semenih povaljano svinjsko pašteto ter kremastim namazom iz dimljene postrvi, v Jagnjenici pa so očitno dobro naštudirali in sprogramirali svojo sous-vide mašinerijo, tako da odličen, lokalno odbran mesni repromaterial na krožnike prihaja v ravno prav zmehčanem stanju; še bolj pa bi nam bilo všeč, če bi malo bolj razdelali dodatno opremo (oziroma se držali v jedilnem listu zapisanih kombinacij), tako da ne bi na vsaki porciji srečevali pireja in zapečenega štruklja.

Malo bolj strogo – še posebej ob zaklinjanju gospodarja, da prisega na lokalno in sezonsko – privzdvigujemo kritiško obrv ob precej neposrečeni gratinirani hobotnici, ki niti ni bila dovolj zmehčana, v kombinaciji z zagatno holandsko omako in bolj kuhanim kot pečenim mladim krompirjem in bogve od kod uvoženo brezokusno svežo figo pa je vse skupaj delovalo konfuzno in za jedca naporno. Naš predlog: držite se kontinenta, saj ta ponuja dovolj okusne robe, na primer res dišeče jagode, iz katerih namešan, ob kompaktnem brownieju postrežen sladoled je bil odličen, da o izjemnosti digestivne, sedem let v sod zaprte slivovke sploh ne izgubljamo besed. Jež je zanimiva gostilna, ki lahko ob zagnanosti in odprtosti mladih prevzemnikov postane odlična stalnica na posavskem gastronomskem zemljevidu. Pa i šire.