Dušenje kritičnih glasov

V Mladini smo razkrili, da je v času epidemije po domovih za starejše potekalo razvrščanje oskrbovancev na sezname za paliativno oskrbo, pri čemer so bili mnogi starostniki vnaprej ocenjeni kot neprimerni za napotitev v bolnišnice v primeru okužbe s koronavirusom. To je v skladu s statističnimi podatki, po katerih se je v bolnišnicah dejansko zdravil le manjši del okuženih starostnikov. Sume o neustreznem in netransparentnem razvrščanju teh ljudi so prejšnji teden dodatno okrepila razkritja oddaje Tarča, v kateri so bile med drugim predstavljene izpovedi ogorčenih svojcev in negovalnega osebja po domovih.

Gost oddaje je bil tudi minister za zdravje Tomaž Gantar, ki je podpisal sporni protokol o triažiranju, izdan 27. marca; že pred televizijskimi kamerami je odločno zatrdil, da bo odredil izredni strokovni nadzor nad domovi za starejše, ki naj bi pokazal, kaj je šlo narobe. Na prvi pogled upravičena in hvalevredna gesta – žal pa želi Gantarjev resor z njo zaščititi predvsem sebe in obenem sankcionirati nič kriva vodstva omenjenih domov, ki so ob pomanjkanju opreme in kadrov vlagala nadčloveške napore v obvladovanje nevarnega virusa. Ob čemer Gantar nepošteno ves čas prikazuje, da mediji s svojimi razkritji kritično ocenjujejo zdravnike, čeprav so bile te odločitve sprejete na ministrstvu.

Nad ministrom je samo nebo

»Nobenega takega seznama nisem videla, iz zanesljivih virov pa vem, da so obstajali. Ali obstajajo še zdaj, ne vem. Govorim le o tem, o čemer imamo dokumente; v medijih so bili prikazani posamezni obrazci, ki pa niso bili narejeni na ministrstvu za zdravje, ampak na posameznih lokacijah, na primer v splošni bolnišnici v Novem mestu in v splošni bolnišnici v Celju. Ni bilo ministrstvo tisto, ki bi izdalo enotni obrazec – izdalo pa je navodila, o katerih je obvestilo vse, edino zdravniške zbornice ne,« je na novinarski konferenci prejšnji teden razkritja Mladine potrdila predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Zdenka Čebašek Travnik. Kot na drugi strani poročajo naši viri iz domov za starejše in bolnišnic, je Gantarjevo ministrstvo neposredno po uradnem preklicu epidemije naročilo vodstvom teh zavodov, naj uničijo sporne ocene o (ne)primernosti starostnikov za bolnišnično zdravljenje – ti dokumenti pa bi gotovo zanimali državno tožilstvo, ki že vodi predkazenski postopek zoper več fizičnih oseb.

Ministrstvo za zdravje se sedaj na vse kriplje otepa vsakršne odgovornosti, se zateka k semantičnim manevrom in zatrjuje, da pri razvrščanju starostnikov ni šlo za triažiranje.

Vse smernice in aktivnosti za izvajanje tovrstnega razvrščanja je namreč v času epidemije izdajal in usklajeval prav Gantarjev resor. Ministrstvo za zdravje je izdalo sporne algoritme in obrazce za ekspresno ocenjevanje starostnikov in ministrstvo je oblikovalo mrežo regijskih koordinatorjev, ki so vodili zdravniške konzilije. Ti so po posameznih domovih delili oskrbovance na primerne in neprimerne za zdravljenje v bolnišnici. Zdravniška zbornica je zato že 17. maja državni sekretarki Tini Bregant predlagala izvedbo sistemskega nadzora, ki bi po besedah Čebašek Travnikove pomenil »nadzor nad celotnim potekom nastajanja in izvajanja navodil, ki so bila v času epidemije izdana s strani resornih ministrstev«. Tri dni kasneje se je pozivu k sistemskemu nadzoru ministrstva za zdravje pridružila Amnesty International Slovenija.

Toda Gantarjev resor je predlog preslišal in se odločil za potezo, s katero želi preusmeriti pozornost – pa tudi odgovornost – na posamezne domove za starejše. Namesto sistemskega nadzora je v skladu z ministrovo napovedjo v Tarči ministrstvo sprožilo izredni strokovni nadzor nad točno določenimi domovi za starejše, ki so jih izbrali po posebnem ključu. Po navodilih resorja za zdravje bosta morali revizije opraviti zdravniška zbornica in zbornica zdravstvene nege. Nadzor bo zajemal preglede dokumentacij in delovanja zdravnikov splošne medicine, ki so kot zunanji izvajalci pristojni za zdravljenje oskrbovancev posameznih domov, ter tudi nadzor nad aktivnostmi na področju zdravstvene nege, ki jo izvaja domsko osebje in za katero so odgovorni njihovi direktorji oziroma direktorice.

Kaznovanje upornih

Slednji se bojijo, da bo ministrstvo za zdravje tako obračunalo s tistimi vodstvi domov, ki so bila kritična do ravnanja ministrstva in njegovih koordinatorjev med epidemijo. Z iskanjem nepravilnosti se namreč zdaj iščejo predvsem razlogi za razrešitev kritičnih direktorjev in direktoric. O pritiskih nanje smo sicer poročali že ob razkritju kontroverznih ocen in nenapotovanju starostnikov, okuženih s covid-19, v bolnišnice; prav tovrstna ravnanja zdravstvenega resorja so bila ključni razlog, da so nam vodstveni delavci posameznih domov svoje izkušnje zaupali izključno pod pogojem anonimnosti – kot se je izkazalo, so bili njihovi pomisleki upravičeni.

Seznam domov, ki jih bosta sedaj na zahtevo ministrstva morali pregledati zdravniška zbornica in zbornica zdravstvene nege, obsega 11 zavodov, med njimi so domovi, v katerih so bile potrjene okužbe s koronavirusom: Metlika, Šmarje pri Jelšah, Ljutomer, Bokalce in Horjul. Brez posebne uradne obrazložitve pa bodo nadzirani tudi domovi v Črnomlju, Domžalah, Kranjski Gori, Poljanah, Kamniku in Portorožu. V veliki večini gre za zavode, ki jih vodijo osebe, ki so javno nastopile proti opisanim spornim praksam, ali pa s(m)o podatke iz teh domov pri svojem poročanju uporabili novinarji.

Nobenega takega seznama nisem videla, iz zanesljivih virov pa vem, da so obstajali, priznava tudi predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Zdenka Čebašek Travnik.

Tako je dom v Kranjski Gori v lasti zasebne družbe Comett, ki jo vodi Matjaž Čampa; slednji je že v prvi fazi epidemije na Facebooku objavil zelo odmeven kritičen zapis o protislovnih in nedorečenih navodilih ministrstva za zdravje. Dom v Kamniku si je uvrstitev na seznam nadzirancev bržkone prislužil s sodelovanjem z zdravnikom Igorjem Muževičem, ki je na Facebooku in v Tarči pojasnil, da je zavrnil razvrščanje oskrbovancev doma po predpisanih algoritmih. Dom v Črnomlju pa je na udaru zaradi direktorice Valerije Lekić Poljšak, ki vodi Skupnost socialnih zavodov Slovenije, ključno združenje, ki je zaradi svoje kritičnosti do sistematičnega zapostavljanja domov za starejše trn v peti Tomaža Gantarja. Skupaj z domom v Luciji je bil črnomaljski dom med zavodi, ki so Tarči posredovali podatke o osupljivo kratkih rokih, v katerih so ocenjevalski konziliji pregledali kartoteke stanovalcev in odločili glede njihovih napotovanj v bolnišnice.

Starejši si zaslužijo boljše

Toda domovi za starejše in njihovo osebje ne morejo nositi odgovornosti za žrtve koronavirusa med njihovimi oskrbovanci. Kot je znano, so ti zavodi zaradi večletnega državnega zanemarjanja področja dolgotrajne oskrbe izbruh koronavirusne bolezni pričakali skoraj povsem nepripravljeni; primanjkovalo jim je zaščitnih mask, oblačil, rokavic, razkužil, kisikovih bomb, respiratorjev, ventilatorjev, zdravnikov in prostorov za ustrezno izolacijo bolnikov. Ljudje, ki so v takšnih okoliščinah skrbeli za okužene starostnike, ki so mnogokrat trpeli hude bolečine, so pravzaprav med najzaslužnejšimi, da epidemija ni terjala še hujšega davka. Tisti domovi, v katerih niso bile zabeležene okužbe, pa ne bi smeli biti kaznovani zaradi upravičene kritike o diskriminaciji starejših. Namesto da ministrstvo sedaj obračunava z njihovimi vodstvi, naj raje spelje reformo sistema dolgotrajne oskrbe in socialnovarstvenim zavodom zagotovi ustrezne delovne razmere.

Da bi bila farsa še večja, je ministrstvo iz izvedbe odrejenega strokovnega nadzora izločilo Strokovno združenje izvajalcev zdravstvene in babiške nege Slovenije (SZIZBNS) – čeprav je bilo združenje že leta 2014 uradno uvrščeno med nadzornike v tovrstnih primerih. Toda kot je poudaril koordinator strokovnega odbora SZIZBNS Klemen Šuligoj, gre vzrok iskati v dejstvu, da »naše članice in člani niso v ničemer ’kontaminirani’ z vpletenostjo pri sodelovanju v koordinacijskih skupinah za domove za starejše«. Drugače povedano – nadzor nad domskimi zdravniki, ki so po navodilih ministrstva za zdravje odločali o usodah starostnikov, bodo sedaj izvedli zdravniki oziroma zdravniška zbornica. Nadzor bo izveden nad delom zdravnikov in vodstvi domov, ne bo pa nadzora nad strokovnostjo ministrstva. Treba je poudariti, da je predsednica zdravniške zbornice Zdenka Čebašek Travnik po začetni kritičnosti precej omilila svoje poglede na delovanje Gantarjevega resorja med epidemijo.

Tako so pred dnevi zdravniške organizacije ter zdravniki iz UKC Ljubljana skupaj z vladno strokovno skupino objavili javni dopis, v katerem so navedbe o zapostavljanju starostnikov zavrnili kot »neresnične in zlonamerne« – pri čemer kritika sploh ni usmerjena v delo zdravnikov samih. Toda obenem so potrdili, da je razporejanje bolnikov glede na smiselnost sprejema v bolnišnice med epidemijo potekalo vse prej kot optimalno: »Za izdelavo načrta njihove obravnave je bilo v tistih kritičnih dneh malo časa. Bolnih starostnikov s številnimi kroničnimi zdravstvenimi težavami je bilo veliko, dodaten posvet s svojci pa zaradi karantene in posledične fizične nedostopnosti omejen ... Skratka, težava ni v tem, da se je v času pandemije COVID-19 tovrstna ocena pripravila in izvajala. Ključna težava je dejstvo, da tovrstna presoja ni bila opravljena že prej.«

Nihče ne trdi, da so zdravniki in zdravnice, ki so na terenu obravnavali bolnike, ravnali neetično ali nestrokovno, ost kritike je namreč usmerjena v navodila ministrstva.

V bran ministru Gantarju so s svojimi pričevanji stopili tudi nekateri mladi zdravniki, med katerimi je do odhoda na ministrstvo delovala tudi državna sekretarka Tina Bregant. Vse te zdravniške avtoritete sedaj usklajeno zavračajo vsakršno odgovornost za neustrezen odziv na epidemijo. Na drugi strani so vodstva domov za starejše ustrahovana z izrednimi nadzori, utišani pa so zdravniki, ki so že v izhodišču dvomili o upravičenosti ad hoc triažiranja starostnikov in celo odklanjali sodelovanje pri njem.

Treba je še enkrat poudariti: nihče ne trdi, da so zdravniki in zdravnice, ki so na terenu obravnavali bolnike, ravnali neetično ali nestrokovno; nasprotno, ti ljudje so poleg osebja po domovih za starejše resnični junaki boja proti nevarni bolezni. Prav tako ne more nihče z gotovostjo trditi, da je ministrstvo za zdravje v času epidemije načrtno in sistematično žrtvovalo stanovalce domov – lahko pa trdimo, da so se odgovorni, torej Tomaž Gantar in njegovi svetovalci, triaže lotili na hitro in na šibko utemeljenih pravnih in strokovnih podlagah, predvsem pa niso pridobili mnenj in soglasij samih bolnikov in njihovih svojcev. Zato je pomembno, da se o izraženih očitkih opravi javna razprava še pred morebitnim drugim valom okužb s covid-19. To pa ni mogoče, dokler bodo kritični glasovi sistematično zadušeni.