Nova koalicija voljnih?

Slovenija naj bi kmalu podpisala bilateralni sporazum z ZDA o varnosti v prihajajoči tehnologiji mobilne infrastrukture 5G. S tem bi se pridružila vzhodnoevropskim podpisnicam Poljski, Estoniji, Litvi in Romuniji, ki so po vsebini podoben generični sporazum že podpisale.

Sporazum določa, da je treba ponudnike in dobavitelje infrastrukture za omrežja 5G natančno preveriti, saj mora biti njihovo lastništvo transparentno, spoštovati morajo pravice intelektualne lastnine in ne smejo biti pod neposrednim tujim vplivom. Sporazum ne omenja imen podjetij; ker pa so v svetu bolj ali manj le trije ponudniki infrastrukture 5G, med katerimi sta dva evropska (Nokia in Ericsson) in en kitajski (Huawei), je jasno, kam pes taco moli.

Podjetje Huawei je trenutno tehnološko vodilno na področju 5G, predvsem pa so njihove rešitve v primerjavi z evropskimi veliko cenejše. Američani, ki so navadno v tehnološki špici, ponudnika na tem področju nimajo, saj je pred leti vso tovrstno ameriško intelektualno lastnino odkupila Nokia. Zdi se, da je bistvo ameriškega nasprotovanja podjetju Huawei ravno v strahu pred prihodnostjo, ko bi večino telekomunikacijske opreme v svetu obvladovala – Kitajska.

Kot Američani zelo dobro vedo (mi pa od Snowdenovih pričevanj tudi), je tak globalni nadzor nad omrežno tehnologijo lahko večkratno koristen. Ameriški senatorji denimo ravno te dni zahtevajo odgovore, kako daleč je pripeljala uradna ameriška preiskava o varnostnih »zadnjih vratih«, ki jih je v omrežne naprave drugega največjega proizvajalca internetne omrežne opreme Juniper do leta 2015 vgrajevala varnostna agencija NSA. Februarja smo izvedeli, da je imela Cia v lasti švicarsko podjetje, ki je prodajalo domnevno nezlomljive šifrirne algoritme, tudi Rusiji in Kitajski, zaupali pa smo jim tudi v Sloveniji.

Strah pred morebitnim prisluškovanjem omrežnemu prometu vse bolj omreženega sveta tako v resnici ni iz trte izvit. Cinično bi se morali vprašati le: bi raje, da nam prisluškujejo Američani ali Kitajci? Navsezadnje smo prvih že vajeni, mar ne?

Bolj verjetno pa je, da Američane moti tisti del tehnološke prihodnosti, v katerem, kot vse kaže, ne bodo imeli prav nobene besede. Tako zelo moti, da so pripravljeni uničiti tehnološkega velikana z druge strani sveta, in/ali tako zelo, da so pripravljeni vložiti izdatna sredstva v finančno okrepitev Ericssona in Nokie, kot je javno dejal celo ameriški zunanji minister Pompeo.

Po drugi strani seveda drži, da je Huawei tehnološko prevladal tudi zaradi nespoštovanja intelektualne lastnine (če smo malce prizanesljivi), predvsem pa ga v resnici izdatno podpira Kitajska.

Zgodba je torej večplastna, trenutno pa kaže, da so v boju s Kitajsko močnejše ZDA. Tako tehnološko kot diplomatsko. Četudi jim pri slednjem zares sledijo le Kanada, Japonska, Avstralija, Nova Zelandija in – vzhodna Evropa.